This post is also available in: Macedonian Serbian Croatian Bosnian

Aco Šopov: Ljubezen na obali jezera*

“Hotel sem se bojevati — in sem se bojeval. Hotel sem pisati — in pisal  sem.”
Aco Šopov

Po mojem mnenju je pesem tista, ki mora odkriti pesnika, ne pa njegovo ime na naslovni strani knjige. So pesniki, ki napravljajo od ene pesniške  zbirke do druge tolikšne obrate in skoke, da bralec nujno pomisli, kako gre  za različne pesniške narave. Nasprotno, pesnik mora vtisniti v pesem vso svojo ustvarjalno osebnost, jo prežeti s slehernim utripom svojega pesniškega  občutenja in se do kraja poenotiti z njo. Kolikor bolj mu uspe vnesti vanjo svoj pesniški nemir in zapisati svojo pesniško osebnost, toliko bolj postane  njegov Jaz v pesmi Jaz za vse.

Razumljivo je, da pesnik bogati svoja življenjska in pesniška spoznanja,  da se spreminja. Toda to spreminjanje je posledica njegovega pesniškega dozorevanja, njegovega odraščanja na poti k pesniškim višinam. Tedaj se kot  rdeča nit skozi vse pesmi vleče njegova pesniška osebnost, njegova pesniška  izvirnost, in bralec ga prepozna v vsaki pesmi in more z gotovostjo reči: to je  ta in ta pesnik.

Če govorim o pesmi Oči ali o pesmi Ljubezen — pomeni to, da  spregovorim o celotnem pesniškem razvoju do zdaj, o svoji neizmerni ljubezni do ženske, ki je poosebljena s svobodo in z domovino in z žrtvami in z  našim nacionalnim obstojem in bivanjem. To pomeni spregovoriti o tisti ne izmerni ljubezni, ki še danes plameni v vsaki moji pesmi in za katero ne  verjamem, da bo kdaj ugasnila. No, ta ljubezen se je še bolj razplamtela v  mojih knjigah Nebidnina in Gledač u pepeo — vse do moje zadnje  knjige. Kaj v Pesmi črne ženske ne plamtijo oči moje neizmerne lju bezni tudi tako, kot so plamtele nad utrujenimi borci moje partizanske bri gade in jim vlivale pogum, neomajnost, upanje in vero vase?

Pesem Oči ni samo priprava na moja kasnejša pesniška prizadevanja,  ampak je napoved mojega pesniškega življenjepisa.

Drugače pa se je zamisel za samo pesem porodila v hudih razmerah  partizanskega bojevanja, napisana pa je bila v prvih dneh osvoboditve.  Hotel sem se bojevati — in sem se bojeval. Hotel sem pisati — in pisal  sem. V tem so mi pomagali življenje, partizanski boj proti fašističnim zavojevalcem in želja po svobodi mojega naroda.

Мakedonska pesnikinja Gordana Mihajlova-Bošnjakoska, 1976.

_____________
* Odlomek iz intervjuja ki ga je Aco Šopov dal za sarajevski časopis Odjek, Sarajevo, št. 21, 1.—15. november 1976, str. 7-8, pod naslovom “Ljubav na jezeru života” (Ljubezen na obali jezera). Pogovor s pesnikom je vodila Gordana Mihailova-Bošnjakoska.

Izvirni tipkopis je v Fondu Aco Šopov v Arhivu Makedonske akademije znanosti in umetnosti: АШ К3 АЕ76