Оči

Tri dni na rokah čez gore in tokave,
tri dni smo te žalostni, grenki nosili
in mene so pekle te rane krvave,
ko da bi žerjavko v srcu mi trosili.

Tovariši trudni bili so in lačni,
razpokala grla, se rame upognile,
obupani zrli v obraz so tvoj mračni,
v oči tvoje blodne, ki bodo ugasnile.

Jaz pa sem vedel, spet bodo vzplamtele,
borcem svetile in jih bodrile,
v jutrih premrlih jih grele ko sonce,
ne bodo umrle in nas zapustile.

Večer, tvoj poslednji, v planinski vasici.
Tovariši zbrani. Bosi, razcapani,
namrščenih čel, malodušni v nadlogi,
kot njihove puške prazni, ubogi.
Neslišno ko reka, ki leno pretaka
se, šlo od človeka je do človeka:
»Boj krvav, tovariši, nas jutri čaka,
a nas je le malo, le drobna peščica! . . .«

Tedaj so uporno zardela ti lica.
Moči si nam vlila, obup razpršila
z očmi kakor mesec, ki svetle in mile
so temno, pošastno no v hipu zjasnile.

Kot tàkrat, kot tàkrat, se spomniš, o, draga,
večera prezeblega zgodnje pomladi,
ko najino srečo, nesluteno, spečo,
zbudili so ostri, svinčeni rafali?
Nagubala čelo, ko tigra planila
razjarjena v noč si krvavo, grozečo,
z očmi, ki sijale so srd in sovraštvo,
sejale pravico v sovragov si gnečo.

Nato pa… nato pa večer tvoj poslednji.
Z bolestjo sem slutil, zdaj zdaj boš ugasnila…
še pomnim: v krvavem si krču se zvila,
utihnile ustne so v trudnem šepetu,
oči zasijale v predsmrtnem lesketu.
Z očmi temi v duši, s prisego sveto,
ponoči v zasedo sem šel s svojo četo.

Ob zori, ko smrt je krožila nad nami,
pogrešil sem tvojo ob svoji rami…
A borci hlepeli so po maščevanju.
O, videl sem, videl v neusmiljenem klanju,
kako so se tvoje vere navzeli
jeleni ti brzi in lahni ko ptica.
In tvoje oči so s srditim iskrenjem
obžarjale njihova prašna lica.

Tri dni na rokah čez gore in tokave,
tri dni smo te žalostni, grenki nosili,
in mene so pekle te rane krvave,
ko da bi žerjavko v srce mi trosili.

Aco Šopov, Со наши раце, 1950
Prevedel Ivan Minatti, v  Aco Šopov: Zlij se s tišino. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1957.
Pesem “Oči” je bila prvič objavljena v reviji Nov den, št. 1-2, 1946.