This post is also available in: Macedonian
Noč
1.
Z varljivo lepoto ovija predmete,
ustvarja oblike, privid resničnosti.
Za druge prevara… a za poete
zlitje najvišje resnice in pristnosti.
Le njim na široko zenice odpira
tople od sanje nepotešene,
med vsem, kar je, pregraja zastira …
Zato so poetov oči vznesene.
2.
Noč je pozaba, pozaba pomirjenje,
čas, ko vse misli na pragu pustimo.
Dan kliče vznemirjeno: pomni me, pomni me,
jaz sem ko vôde pomladne, vznemirjene!
Noč pa: le tiše, le tiše, zaspimo.
Aco Šopov, Zlij se s tišino, 1957
Prevedel Ivan Minatti