Also available in: Makedonski
Aco Šopov, največji in najimenitnejši predstavnik lirike intimizma v Makedoniji
Namita Subiotto odgovarja na vprašanja Saše Banjanac Lubej
To jesen so namreč številna makedonska društva proslavila 30 let delovanja, zvrstile so se številne prireditve, v pripravi pa je zbornik ob 100. obletnici rojstva enega vodilnih makedonskih pesnikov Aleksandra Šopova. Zato je NaGlas! povabil Namito Subiotto. Oglejte si oddajo tukaj
Spodaj so navedeni izbrani odlomki iz intervjuja.
Na fakulteti pripravljate zbornik ob 100-obletnici rojstva Aleksandra Šopova. Za kakšnega pesnika gre, zakaj je pomemben?
V Makedoniji letos praznujejo stoto obletnico Aca Šopova, to je tudi na programu Unesca, tako da gre resnično za pomembnega avtorja. Bil je namreč prvi makedonski pesnik, ki je objavil zbirko v makedonščini in v Makedoniji istega leta, ko je bila makedonščina uzakonjena oziroma je postala uraden jezik v Republiki Makedoniji, leta 1944. Je največji in najimenitnejši predstavnik lirike intimizma v Makedoniji. Zame je pomemben zato, ker se mi zdi, da je izredno kultiviral makedonščino, čudovit zvočno, na estetsko ravni je njegov jezik, ukvarja pa se v poeziji z bivanjsko tematiko, filozofskimi razsežnostmi, ima pa tudi ljubezenske pesmi.
Je blizu slovenski poeziji?
Največ njegove poezije je prevedel in tudi pesniško zbirko Zlij se s tišino Ivan Minatti, mislim, da sta si zelo sorodna po poetikah. Omenjeni prevod pa je sploh prvi prevod kakšnega makedonskega pesnika v slovenščino, nastal je leta 1957.
Šopov pa je prvi prevedel Ciciban Otona Župančiča v makedonščino.
Tako je. Že leta 1951 so ta prevod brale generacije in generacije makedonskih otrok, saj je bilo obvezno čtivo v prvem ali drugem razredu osnovne šole, in so se učili eno pesem tudi v slovenščini.
Namita Subiotto, specialistka za makedonski jezik, književnost in kulturo, prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani