\u00bbVe\u010dni pesnik\u00ab Aco \u0160opov se je rodil 20. 12. 1923 v \u0160tipu. Otro\u0161tvo, ki ga je pre\u017eivel v rojstnem kraju, je zaznamovala bolezen njegove matere, po kateri je podedoval ljubezen do poezije in nadarjenost za ustvarjanje. Ko je bil star deset let, je sam skrbel zanjo in za mlaj\u0161ega brata, saj je bil starej\u0161i brat poslan v prizrensko semeni\u0161\u010de, o\u010de pa je bil skoraj ves \u010das odsoten. Senca neozdravljive bolezni, grozomor, \u017ealost in osamljenost tako pre\u017eemajo \u017ee prve pesmi, ki jih je napisal pri \u0161tirinajstih, in ostanejo v njih vse do zadnjih.<\/p>\n
Kot gimnazijec se je leta 1940 v\u010dlanil v SKOJ (Zvezo komunisti\u010dne mladine Jugoslavije), dve leti kasneje pa se je pridru\u017eil narodnoosvobodilnemu boju v vrstah tretje makedonske udarne brigade. V isti brigadi je bila tudi njegova izvoljenka Vera Joci\u0107, ki je padla 22. maja 1944 in ji je posvetil pesem \u00bbO\u010di\u00ab.<\/p>\n
Po vojni se je \u0160opov vpisal na Filozofsko fakulteto v Skopju in do\u0161tudiral filozofijo. Postal je urednik literarnih revij in \u010dasopisov\u00a0Nov den<\/em>,\u00a0Mlad borec<\/em>,\u00a0Idnina<\/em>,\u00a0Horizont<\/em>,\u00a0Sovremenost<\/em>, pa tudi glavni urednik satiri\u010dnega tednika\u00a0Osten<\/em>, kar ga je vzpodbudilo k objavi serije satiri\u010dnih pesmi, kasneje zbranih v zbirki\u00a0Top-univerzum<\/em>\u00a0(1968), v kateri je okrcal tako \u00bbtop politi\u010dno korektne\u00ab politike kot pisatelje, kritike in novinarje:<\/p>\nTop-politik (Prevedla Sonja Cekova Stojanoska)<\/p>\n Zbirka\u00a0Verzi o trpljenju in veselju<\/em>\u00a0(1952) je v makedonskih literarnih krogih izzvala ostro polemiko, skupaj z zbirko\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0(1955) pa sta zaznamovali zgodovinski obrat v makedonski poeziji. Eftim Kletnikov (\u041a\u043b\u0435\u0442\u043d\u0438\u043a\u043e\u0432, 1985) je zapisal, da se je po fazi tematiziranja narodnoosvobodilnega boja in kolektivnega navdu\u0161evanja nad izgradnjo nove domovine, ki je minila kot blisk, v makedonski poeziji v za\u010detku petdesetih let dvajsetega stoletja razmahnil intimizem in da je Aco \u0160opov eden najvidnej\u0161ih predstavnikov te introvertne lirske linije, stkane iz mehkih ob\u010dutij, ki jo preveva vonj nekak\u0161ne jeseninovske boemskosti in melanholije.<\/p>\n Aco \u0160opov je dosledno gradil svoj pristen pesni\u0161ki univerzum, ki je bil nepropusten za imperative socrealizma, ne da bi pri tem zapadel v disidentstvo. \u00bbJaz sem eden tistih pesnikov, ki ostajajo zvesti sami sebi od prvih pesni\u0161kih poskusov pa vse do zrele pisave,\u00ab je izjavil v pogovoru z Nenadom Radanovi\u0107em (\u0420\u0430\u0434\u0430\u043d\u043e\u0432\u0438\u045c 1978) in dodal: \u00bbNobeni literarni vetrovi me niso uspeli zaviti v tujo pelerino, ki bi bila v nasprotju z mojo pesni\u0161ko naravo. Ti vetrovi so me popravljali in me vodili do vse popolnej\u0161ega pesni\u0161kega izraza, niso pa me oddaljili od poti, po kateri stopam. Pesnika odkriva njegova pesem, ne pa njegovo ime, zapisano ob njej.\u00ab<\/p>\n Vse od prve zbirke\u00a0Pesmi<\/em>\u00a0iz leta 1944, ki je obenem tudi prva knjiga v makedonskem jeziku, objavljena v Makedoniji, pa vse do zadnje,\u00a0Drevo na hribu<\/em>\u00a0(1982), \u0160opov gradi temelje izrecne sodobne poezije, posebej z zbirkama\u00a0Nebivanje<\/em>\u00a0(1963) in\u00a0Videc<\/em>,\u00a0ki gleda v pepel<\/em>\u00a0(1970), ki tematizira rodno grudo le zato, da bi jo vpisal na zemljevid sveta. To je poezija, ki ji uspe mojstrsko povezati pesnikova osebna do\u017eivljanja in usodo \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n\t\u0160opov je objavil dvanajst samostojnih pesni\u0161kih zbirk: 18. avgusta 1967 je \u0160opov postal eden prvih \u010dlanov Makedonske akademije znanosti in umetnosti, priporo\u010dilo za njegovo imenovanje pa sta napisala prav slovenska pisatelja in akademika Ciril Kosma\u010d in Bratko Kreft ter o njegovi pesni\u0161ki ve\u0161\u010dini zapisala: \u00bbBeseda zanj ni samo izraz neke misli ali \u010dustva, nekega pojma, marve\u010d tudi manifestacija zvoka, kakor je nato stih manifestacija ritma in melodije.\u00ab (Kosma\u010d, Kreft 1967<\/a>)<\/p>\n Aco \u0160opov je dobitnik \u0161tevilnih priznanj: najvi\u0161jega jugoslovanskega priznanja AVNOJ (1970), literarnih nagrad Ko\u010do Racin za zbirki\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0(1956) in\u00a0Videc, ki gleda v pepel<\/em>\u00a0(1970), priznanja 11. oktober za prevod\u00a0Hamleta<\/em>\u00a0(1960) in za \u017eivljenjsko delo (1981) ter\u00a0Nagrad<\/em>\u00a0Zmajeve otro\u0161ke igre<\/em>\u00a0za prevod\u00a0Pesmi<\/em>\u00a0Jovana Jovanovi\u0107a-Zmaja (1967) in Brata Miladinova za zbirko\u00a0Pesem \u010drne \u017eene<\/em>\u00a0(1976).<\/p>\n Zbirko\u00a0Pesem \u010drne \u017eene<\/em>\u00a0je navdihnilo njegovo bivanje v Senegalu, kjer je leta 1971 nastopil mandat jugoslovanskega veleposlanika, potem ko se je dolga leta posve\u010dal zalo\u017eni\u0161ki dejavnosti, predvsem kot direktor in glavni urednik zalo\u017ebe Makedonska kniga. V \u010dasu slu\u017ebovanja v Afriki je prevedel izbor poezije senegalskega predsednika L\u00e9opolda S\u00e9darja Senghorja, \u010dlana Francoske akademije, ki je leta 1975 prejel nagrado zlati venec poezije na festivalu Stru\u0161ki ve\u010deri poezije.<\/p>\n Istega leta je bil \u0160opov imenovan za predsednika republi\u0161ke komisije za kulturne stike s tujino v Skopju. Tri leta kasneje se je bil zaradi bolezni, ki je kot slutnja naseljevala \u017ee njegove zgodnje pesmi, primoran umakniti iz aktivnega \u017eivljenja.<\/p>\n \u0160opov je bil o\u010de dveh otrok: Vladimirja (1948-2000) iz prvega zakona z Blagorodno, in Jasmine (1960) iz zakona s Svetlano, ter dedek Aleksandra in Leonarda ter Mile in drugega Aleksandra, ki sta rojena po njegovi smrti. Po nekajletni bolezni je umrl v Skopju 20. aprila leta 1982.<\/p>\n Ta \u017eivljenjepis je objavljen na spletnem portalu\u00a0Lirski dom Aca \u0160opova, za katerega skrbi fundacija Aco \u0160opov – Poesis, ki omogo\u010da raziskovalcem, \u0161tudentom in drugim zainteresiranim brezpla\u010den dostop do \u0161tevilnih dokumentov v razli\u010dnih jezikih. Na njem je objavljen celotni opus Aca \u0160opova, sekundarna literatura o njegovem \u017eivljenju in ustvarjanju in drugo.<\/p>\n Leto 2023 je bilo v Makedoniji posve\u010deno stoletnici rojstva enega njenih najve\u010djih pesnikov, \u010digar poezijo je preko prevodov a\u017eurno spremljala tudi slovenska kulturna javnost, zato se nam je zdelo prav, da njegov jubilej slovesno obele\u017eimo tudi mi z objavo dvojezi\u010dnega izbora njegove poezije in s tem spomnimo na odli\u010dne prevode, ki jih je v 20. stoletju objavilo pet slovenskih pesnikov: Bogomil Fatur, Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Severin \u0160ali in Jo\u017ee \u0160mit, ter predstavimo \u0161e najnovej\u0161e prevode, ki so nastali v okviru pesnikovega jubileja.<\/p>\n Aco \u0160opov sodi med makedonske pesnike, ki so v 20. stoletju, predvsem v petdesetih, \u0161estdesetih in sedemdesetih letih, do\u017eiveli najve\u010d prevodov v sloven\u0161\u010dino. Poleg nedvomne kakovosti njegovega pesni\u0161kega opusa, ki so jo prepoznali posamezni klju\u010dni makedonsko-slovenski medkulturni posredniki, je temu najbr\u017e botrovala tudi kulturna politika v tem obdobju v okviru skupne dr\u017eave SFRJ, oziroma t. i. medrepubli\u0161ko sodelovanje na podro\u010dju zalo\u017eni\u0161ke dejavnosti, ki je vzpodbujalo in podpiralo vzajemno prevajanje reprezentativnih avtorjev iz vseh republik. V tem obdobju so poezijo najve\u010dkrat prevajali pesniki.<\/p>\n Tudi \u0160opov je bil knji\u017eevni prevajalec, med njegovimi prvimi knji\u017enimi prevodi je prav slovenska poezija, in sicer \u017dupan\u010di\u010dev\u00a0Ciciban<\/em>. Prevod je iz\u0161el leta 1951, brale pa so ga \u0161tevilne generacije kot obvezno \u010dtivo v prvem ali drugem razredu osnovne \u0161ole.<\/p>\n Slovenski prevodi poezije Aca \u0160opova so objavljeni v vseh treh antologijah makedonske poezije, leta 1957 pa je iz\u0161la tudi njegova samostojna pesni\u0161ka zbirka\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>. Spremno besedo je napisal Fran Petr\u00e8, ki je bil med prvimi osmimi profesorji na Filozofski fakulteti v Skopju, ustanovljeni leta 1946, kjer je predaval zgodovino slovenske, hrva\u0161ke in srbske knji\u017eevnosti. Petr\u00e8 je sestavil in leta 1948 objavil tudi prvo antologijo makedonske poezije v sloven\u0161\u010dini in k prevajanu privabil najvidnej\u0161e slovenske pesnike. Iz\u0161la je kar v 2500 izvodih in v njej sta dve zgodnji pesmi Aca \u0160opova: \u00bbO\u010di\u00ab in \u00bbIstranka\u00ab v prevodu Bogomila Faturja, dedi\u010da simbolizma in ekspresionizma, ki je k prevajanju najbr\u017e pristopil na podlagi osebne afinitete in v skladu z lastno poetiko (Novak-Popov 2000: 263).<\/p>\n Devet let pozneje je v sloven\u0161\u010dini iz\u0161la tudi samostojna zbirka\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>, ki jo je v celoti prevedel Ivan Minatti. To je obenem prva zbirka makedonskega avtorja v sloven\u0161\u010dini in prvi knji\u017eni prevod poezije \u0160opova. Zbirka vsebuje vse pesmi iz izvirnika, dodanih pa je \u0161e osem pesmi iz prej\u0161njih zbirk. Petr\u00e8 je v spremni besedi z naslovom \u00bbMakedonski pesnik\u00ab izpostavil pesmi \u00bbIstranka\u00ab in \u00bbJesenice\u00ab zaradi njunega slovenskega konteksta, v glavnini pa je predstavil makedonski literarni kontekst, v katerem se je pojavilo in razvijalo pesni\u0161tvo \u0160opova, da bi slovenskemu bralcu pojasnil obrat v avtorjevi poetiki, ki je zaznamoval to zbirko: \u00bbNa svoji lastni razvojni poti in razvojni poti mlade makedonske poezije je pesnik pri\u0161el do spoznanja, da je vir resni\u010dnega umetni\u0161kega navdiha stopnjevano individualno do\u017eivljanje. Namesto velikih kolektivnih idej in gibal stopa v ospredje intimno \u010dustvo, ki odkriva ljudi v njihovih neposrednih, vsakodnevnih odnosih. Prve zbirke so prikazovale \u0160opova borca in ideologa, teh 34 pesmi odkriva njegovo \u010dlove\u0161ko stran. Pesnik je krenil s temi izpovedmi na pot prave lirike.\u00ab (Petr\u00e8 1957: 72).<\/p>\n Pesem \u00bbPrevara\u00ab iz zbirke\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0je leta 1963 objavljena tudi v deveti \u0161tevilki revije Ciciban<\/em>, tokrat z naslovom \u00bbUspavanka\u00ab in s \u010dudovito ilustracijo Marlenke Stupica, ene najplodnej\u0161ih slovenskih slikark in ilustratork. Zanimivo je, da makedonska literarna veda \u0160opova (\u0161e) ni obravnavala kot pesnika za otroke.<\/p>\n Istega leta, ko je bila v\u00a0Cicibanu<\/em>\u00a0objavljena pesem \u00bbUspavanka\u00ab, je iz\u0161la druga antologija makedonske poezije z naslovom\u00a0Sodobna makedonska poezija<\/em>. Sestavil jo je Aleksandar Spasov (predavatelj slovenske knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti v Skopju), prevedel pa Ivan Minatti. Vsebuje deset pesmi Aca \u0160opova: pet iz zbirke\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0in pet novih iz zbirk\u00a0Veter nosi lepo vreme<\/em>\u00a0ter\u00a0Nebivanje<\/em>. Na zadnji strani se je prevajalec v kratkem zapisu zahvalil avtorju antologije in Bla\u017eetu Ristovskemu, takratnemu (in hkrati prvemu) lektorju makedonskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pri katerem se je u\u010dil makedonsko: \u00bbNa kraju te lepe, a te\u017eavne naloge – saj je bilo treba ve\u010dino pesmi prevesti v \u010dimkraj\u0161em \u010dasu, \u010de naj bi antologija v resnici bila prerez dana\u0161nje makedonske poezije, bi se rad zahvalil tovari\u0161ema dr. Aleksandru Spasovu, sestavljalcu antologije in prof. Bla\u017eetu Ristovskemu, lektorju za makedonsko knji\u017eevnost na ljubljanski Univerzi, ki sta mi po\u017ertvovalno in nesebi\u010dno svetovala pri prevajanju.\u00ab (Minatti v \u0421\u043f\u0430\u0441\u043e\u0432 1963: 165).<\/p>\n\t 1976 je iz\u0161la \u0161e tretja antologija z naslovom Pesmi<\/em>. Sestavil jo je Georgi Stalev, pesmi Aca \u0160opova pa so prevedli kar trije prevajalci. Petnajst pesmi je prevedel Minatti (od tega jih je \u0161est iz zbirke\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>, dve iz prej\u0161nje antologije, novi prevodi pa so iz zbirke Nebivanje, med njimi tudi naslovna pesem, ki jo je prevedel kot Brezupnost), Severin \u0160ali je iz zbirke\u00a0Nebivanje<\/em>\u00a0prevedel deset pesmi iz cikla \u00bbPro\u0161nje mojega telesa\u00ab iz zbirke\u00a0Nebivanje<\/em>\u00a0(prvo in zadnjo pesem iz tega cikla je prevedel Minatti), Jo\u017ee \u0160mit pa je iz te zbirke prevedel pesem \u00bbTam spodaj je te\u017eka kri\u00ab, polega tega pa \u0161e tri pesmi iz zbirke\u00a0Videc<\/em>, ki gleda v pepel in eno iz zbirke\u00a0Pesem \u010drne \u017eene<\/em>. Vsi prevajalci so odli\u010dno razumeli poetiko Aca \u0160opova in uspeli ustrezno preoblikovati njegov sublimen izraz ter tako slovenskim bralcem pribli\u017eati poezijo enega najpomembnej\u0161ih makedonskih pesnikov.<\/p>\n Eno pesem Aca \u0161opova je prevedel tudi Ciril Zlobec. To je \u00bbPartizanska pomlad\u00ab iz zbirke\u00a0Z na\u0161imi rokami<\/em>, ki je pravzaprav skraj\u0161ana razli\u010dica oziroma prvi del pesnitve \u00bbKratovo\u00ab, objavljene \u017ee v prvencu\u00a0Pesmi<\/em>. Prevod je iz\u0161el v \u010dasopisih\u00a0Borec<\/em>\u00a0(Ljubljana, \u0161t. 6, 1958, str. 250) in\u00a0Delo<\/em>\u00a0(Ljubljana, \u0161t. 1, 1. 1. 1961, str. 2). Zlob\u010dev prevod in priredbo je za mo\u0161ki pevski zbor uglasbil zborovski skladatelj Viktor Mihel\u010di\u010d, partitura pa je leta 1998 iz\u0161la v zborniku\u00a0Pa da bi znal, bi vam zapel: zbrana dela<\/em>.<\/p>\n Iz bogatega opusa Aca \u0160opova je bilo v sloven\u0161\u010dino prevedenih okrog 60 pesmi iz vseh zbirk razen satiri\u010dne\u00a0Top-univerzum<\/em>\u00a0in zadnje\u00a0Drevo na hribu<\/em>, objavljene pa so bile razmeroma kmalu po izidih izvirnikov, v\u010dasih celo so\u0161asno. Zadnji prevodi pa so iz\u0161li v antologiji Staleva leta 1976.<\/p>\n Januarja 1977 se je \u0160opov nahajal v ljubljanskem Klini\u010dnem centru, na oddelku za kardiologijo, v sobi \u0161t. 10, kot je navedel novinar Bogdan Poga\u010dnik, ki je 28. 1. 1977 v\u00a0Delu<\/em> objavil intervju s pesnikom z naslovom \u00bbPesni\u0161ki sobratje\u00ab. V njem je \u0160opov odkrito in iskreno spregovoril o svoji bolezni, o ustvarjalnih na\u010drtih (da bo naslednje zbrika posve\u010dena njegovemu rojstnemu \u0160tipu in otro\u0161tvu), o Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, literarnih nagradah ter polo\u017eaju makedonskega pesnika v svetu. Na Poga\u010dnikovo vpra\u0161anje, ali bo ostal zvest poeziji, je odgovoril: \u00bbPrav gotovo, saj za kako sedlanje drugam je zdaj \u017ee prepozno, ker sem za to \u017ee prestar,\u00ab na vpra\u0161anje, kaj mu pomeni poezija, pa: \u00bbSkoraj da ne vem, \u010deprav to delam \u017ee trideset let. Zdi se mi pa, da mi je smisel \u017eivljenja.\u00ab (\u0160opov v Poga\u010dnik, 1977).<\/p>\n Od tega intervjuja in zadnje antologije s slovenskimi prevodi pesmi \u0160opova je minilo skoraj pol stoletja. Januarja 2023 pa se je v okviru pesnikovega jubileja pod pokroviteljstvom predsednika Republike Severne Makedonije in v sodelovanju z Unescom odvila Tretja zimska \u0161ola mednarodnega seminarja za makedonski jezik, literaturo in kulturo pri Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer so nastali novi prevodi: pesmi iz zadnje zbirke, nekaj pomembje\u0161ih doslej neprevedenih pesmi iz prej\u0161njih zbirk in tudi novi prevodi \u017ee prevedenih pesmi. Pesmi smo prevedle Sonja Cekova Stojanoska, Maja Kova\u010d in Namita Subiotto, na\u0161i prevodi so iz\u0161li v seminarskem zborniku\u00a0\u0428\u041e\u041f\u041e\u0412 \u043d\u0430 11 \u0458\u0430\u0437\u0438\u0446\u0438: \u0437\u0431\u043e\u0440\u043d\u0438\u043a \u043d\u0430 \u043f\u0440\u0435\u0432\u043e\u0434\u0438\u0442\u0435 \u043d\u0430 \u0441\u0435\u043c\u0438\u043d\u0430\u0440\u0438\u0441\u0442\u0438\u0442\u0435 \u043d\u0430 \u0422\u0440\u0435\u0442\u0430\u0442\u0430 \u0437\u0438\u043c\u0441\u043a\u0430 \u0448\u043a\u043e\u043b\u0430 \u043d\u0430 \u041c\u0435\u0453\u0443\u043d\u0430\u0440\u043e\u0434\u043d\u0438\u043e\u0442 \u0441\u0435\u043c\u0438\u043d\u0430\u0440 \u0437\u0430 \u043c\u0430\u043a\u0435\u0434\u043e\u043d\u0441\u043a\u0438 \u0458\u0430\u0437\u0438\u043a, \u043b\u0438\u0442\u0435\u0440\u0430\u0442\u0443\u0440\u0430 \u0438 \u043a\u0443\u043b\u0442\u0443\u0440\u0430 \u043f\u0440\u0438 \u0423\u043d\u0438\u0432\u0435\u0440\u0437\u0438\u0442\u0435\u0442\u043e\u0442 \u201e\u0421\u0432. \u041a\u0438\u0440\u0438\u043b \u0438 \u041c\u0435\u0442\u043e\u0434\u0438\u0458” \u0432\u043e \u0421\u043a\u043e\u043f\u0458\u0435<\/em>\u00a0(\u0421\u043a\u043e\u043f\u0458\u0435, 23 – 28 \u0458\u0430\u043d\u0443\u0430\u0440\u0438 2023 \u0433\u043e\u0434\u0438\u043d\u0430), ve\u010dino pa smo jih vklju\u010dili tudi v pri\u010dujo\u010di dvojezi\u010dni izbor \u0417\u043b\u0430\u0442\u0435\u043d \u043a\u0440\u0443\u0433 \u043d\u0430 \u0432\u0440\u0435\u043c\u0435\u0442\u043e = Zlati krog \u010dasa<\/em>, pospremljen s \u010dudovitimi likovnimi deli Bogeta Dimovskega.<\/p>\n V izbor so vklju\u010dene pesmi iz vseh avtorskih zbirk (ena pesem iz zbirke\u00a0Top-univerzum<\/em>\u00a0je zaradi njenih specifik ume\u0161\u010dena samo v predgovor), razporejene pa so v cikle, kot jih je predlagala pesnikova h\u010derka Jasmina \u0160opova, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi imetnikom avtorskih pravic za predhodno objavljene prevode, da so pravice za to izdajo prijazno odstopili zalo\u017eniku.<\/p>\n Namita Subiotto<\/strong>, specialistka za makedonski jezik, knji\u017eevnost in kulturo, prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani<\/p>\n Spremna beseda k pesni\u0161ki zbirki \u0417\u043b\u0430\u0442\u0435\u043d \u043a\u0440\u0443\u0433 \u043d\u0430 \u0432\u0440\u0435\u043c\u0435\u0442\u043e = Zlati krog \u010dasa: izbor pesmi ob stoletnici rojstva Aca \u0160opova.<\/em><\/p>\n Drugi \u010dlanki Namite Subiotto o delu Aca \u0160opova<\/a><\/p>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tDrugi literarni portreti v sloven\u0161\u010dini\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tCeloten pregled \u010dlankov in \u0161tudij v razli\u010dnih jezikih\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob stoletnici rojstva pesnika Aca \u0160opova \u00bbNi antologije makedonskega pesni\u0161tva na svetu, kjer \u0160opov ne bi bil zastopan s svojimi pesmimi, prevedene pa so tudi nekatere njegove zbirke,\u00ab je v nekrologu pesniku 28. maja 1982 v \u010dasopisu\u00a0Na\u0161i razgledi\u00a0(v prilogi Razgledi po domovini) zapisal Dragi Stefanija, ki je kot profesor makedonskega jezika in knji\u017eevnosti na Filozofski…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":93139,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-93481","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93481","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93481"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93481\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":93497,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93481\/revisions\/93497"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n1
\nObstaja top-pesnik,
\nobstaja top-kritik,
\nobstaja top-prozaist,
\nobstaja pa tudi top-politik.
\n2
\nVsak top-politik
\nje odli\u010den analitik:
\nanalizira,
\nizbira,
\nkombinira
\nin je v vrtincu nemira,
\nvse dokler s progresivnimi procesi
\nsam sebe ne identificira.
\n3
\nNa na\u010dela dosledna pazi
\nv lupini parol in v frazi.
\n4
\nVse se spreminja, vse ima svojo logiko in pot,
\nle on bo ostal funkcionar,
\nda bo svojemu \u017eivljenju bot.
\n5
\nKot strasten mecen
\nvedno za umetnost svoj glas poda,
\na ne s svojimi sredstvi,
\ntemve\u010d z dr\u017eavnimi sredstvi blaga.
\n6
\nNajdlje vidi, prihodnost \u010dita,
\nobdajajo ga podaniki
\nizbrani, dru\u017ebena elita.
\n7
\nZanj sistem delavskega samoupravljanja
\nje sistem lepore\u010dne modrosti javljanja.
\n8
\nPovsod je prisoten, njegove vse so sfere,
\npri tem pa vle\u010de rep svoje kariere.
\n9
\nDelovni \u010dlovek vedno mu na du\u0161i le\u017ei,
\npogosto pa
\nnamesto argumentov
\nnaivne v svoje mre\u017ee lovi.\n
\n1.\u00a0Pesmi<\/em>. Kumanovo: Okoliski NOMSM, 1944.
\n2.\u00a0Proga mladosti<\/em>\u00a0(s Slavkom Janevskim). Skopje: Glaven odbor na Narodnata mladina na Makedonija, 1946.
\n3.\u00a0Z na\u0161imi rokami<\/em>. Skopje: Dr\u017eavno knigoizdatelstvo na Makedonija, 1950.
\n4.\u00a0Na Gramosu<\/em>. Skopje: NaPoK, 1950.
\n5.\u00a0Verzi o trpljenju in veselju<\/em>. Skopje: Ko\u010do Racin, 1952.
\n6.\u00a0Zlij se s ti\u0161ino<\/em>. Skopje: Ko\u010do Racin, 1955.
\n7.\u00a0Veter nosi lepe dneve<\/em>. Skopje: Ko\u010do Racin, 1957.
\n8.\u00a0Nebivanje<\/em>. Skopje: Ko\u010do Racin, 1963.
\n9.\u00a0Top-univerzum<\/em>. Skopje: Misla, 1968.
\n10.\u00a0Videc, ki gleda v pepel<\/em>. Skopje: Makedonska kniga, 1970.
\n11.\u00a0Pesem \u010drne \u017eene<\/em>. Skopje: Misla, 1976.
\n12.\u00a0Drevo na hribu<\/em>. Skopje: Misla, 1980.\n
\nLiteratura<\/h2>\n
\n
\nKosma\u010d, Ciril in Kreft, Bratko, 1967: Recenzija za imenovanje Aca \u0160opova za \u010dlana Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 20. julija 1967. https:\/\/www.acosopov.com\/citalnica\/literarniportreti\/sopov-kosmac-kreft?lang=sl Mihel\u010di\u010d, Viktor, 1998: Pa da bi znal, bi vam zapel: zbrana dela. Ur. Marjan Ribi\u010d. Kamnik: Zveza kulturnih organizacij ob\u010dine. 96-97.<\/li>\n![\"\u041d\u0430\u043c\u0438\u0442\u0430](\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/Namita-Subiotto-150x150.png\" "\\"Namita-Subiotto\\"")
\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\tNamita Subiotto, specialistka za makedonski jezik, knji\u017eevnost in kulturo, prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani\n\t