\u0160opov je za\u010del kot partizanski pesnik in kot pesnik obnovljenega \u017eivljenja in izgradnje v prvih povojnih letih. \u010ceprav je to v prete\u017eni ve\u010dini programati\u010dna in deklarativna lirika, je \u017ee v njej \u010dutiti tisto osebno noto lirskega pesnika, ki je v vsaki stvari osebno prizadet. Zato mu tudi prehod iz partizanske lirike v liriko svojega intimnega jaza ni bil te\u017eak, marve\u010d naturen, ker je bila tudi njegova programati\u010dna lirika iskrena in kakor pri malokom. Zato ne bo ostala le zgodovinski dokument \u010dasa, marve\u010d so med na\u0161imi pesmimi bodo trajno spominjale in o\u017eivljale te\u017eke \u010dase in boje makedonskega naroda za svoj biti in ne biti, prav tako pa bodo pri\u010dale za umetni\u0161ko ustvarjalnost njihovega tvorca. Zanos boja in revolucije, ki je zajet tako v \u0160opove partizanske pesmi kakor tudi v pesmi prvih let obnovitve in izgradnje, je pri ve\u010dini \u0160opovih pesmi pristen: ne zveni votlo kakor pri mnogih pesmih v vseh jugoslovanskih knji\u017eevnostih tistega \u010dasa, ki so sicer takrat opravile svoje delo, toda ko je bil njih \u010das mimo, so z njim vred tudi zamrle, ker je s \u010dasom ugasnil tudi njih ogenj, saj je gorel bolj iz \u010dasa kakor iz pesnikovega notranjega ognja.<\/p>\n
Ne tako pri \u0160opovu in \u0161e pri nekaterih pesnikih tistega \u010dasa, ki so znali ogenj boja in vere vanj, v revolucijo, v svoj narod in v \u010dloveka, prenesti v pesni\u0161ko besedo in stih, ker niso bile njih pesmi le verzificirana deklarativnost in reporta\u017ea o vnanjih dogodkih, marve\u010d je bilo vse dogajanje nerazdru\u017eljivo z njegovim in \u010dlove\u0161kim jazom. Ta se je sicer zlival z mno\u017eico v eno in dvigal glas v na\u0161em imenu, hkrati po svojem, ker se je zavedal, da ne govori ni\u010d manj za mno\u017eico svojega ljudstva kakor zase. \u010ce se bije zanjo, se bije zase. \u010ce se bo re\u0161ilo ljudstvo, se bo re\u0161il tudi on, pa \u010deprav v boju pade, toda to bo le padec in smrt telesna, ne pa duha, ki bo \u017eivel v pesmi dalje, \u010de ga je v njej dojel in mu dal tak\u0161no besedo in zven, da bo donel trajno in pri\u010dal o tem, kaj je \u010dutil sredi boja posameznik in kaj mno\u017eica, kdaj je bil sam zase in kdaj je bil mno\u017eica-\u010dlovek. To so bistva vse na\u0161e prave partizanske in revolucionarne poezije, ki ni zgolj vnanje retori\u010dna in deklarativna, marve\u010d je retori\u010dna in deklarativna, ker sta njena beseda in dih vzkipela iz vrelega \u010dustva in krvi. Zanos je v njej, kakor je zanos v uvodu Pre\u0161ernovega “Krsta pri Savici”, v Njego\u0161evem “Gorskem vencu”, Ma\u017eurani\u0107evem lirskem epu “Smrt Smail age \u010cengiji\u0107a” in v “Serdaru” Grigora Prli\u010deva. V vseh na\u0161ih knji\u017eevnostih obstaja veliko mno\u017eje partizanskih in revolucijskih pesmi, ki jih \u010das -sodnik \u017ee prere\u0161etava in razpihuje v svojem situ. Marsikaj se izgublja v ni\u010d, toda marsikaj tudi ostaja kot pesni\u0161ka pri\u010da bodo\u010dim rodovom. Veliko pesmotvorcev je bilo poklicanih, toda malo je bilo pesnikov izvo1jenih. Med zadnjimi pa je vsekakor Aco \u0160opov z nekaterimi svojimi partizanskimi pesmimi, ki bodo poleg pesmi Bla\u017ee Koneskega, Slavka Janevskega in \u0161e nekaterih pesni\u0161ko sporo\u010dilo in izro\u010dilo o nacionalnem in socialnem boju makedonskega ljudstva za svobodo kakor tudi o revoluciji.<\/p>\n
Ker je v \u0160opovih partizanskih pesmih in v tistih iz \u010dasa obnove \u017eivljenja skritih nekaj tihih, intimnih zvokov, brez katerih ni pravega pesnika, je bil prehod iz te programati\u010dne lirike v liriko intimnega jaza naraven in prepri\u010devalen. \u017divljenje se je nekega dne po svoje normaliziralo, ker je za\u010dutilo pod seboj spet trdnej\u0161e temelje. To je pesnike osvobajalo od prej\u0161njih iskrenih in globokih skrbi za usodo svojega ljudstva, s katerim so se \u010dutili eno. Hkrati z novim dru\u017ebenim razvojem pa je rastel in se vedno bolj razvijal osebni jaz, ki je kakor prej v vojni in revoluciji marsikaj globlje \u010dutil, kar se dogaja poleg vnanjega \u0161e pod skorjo vnanjosti v sredici. Pesnik je bil in bo seizmograf \u017eivljenja, vnanjega in \u0161e bolj tistega, ki je vsakdanjim o\u010dem skrito. Ko se je \u017eivljenje po vojni in revoluciji nomaliziralo, je dobilo marsikaj svoj vnanji blesk, ki o\u010dara in mami o\u010di. Pesnik, ki \u010duti in vidi globlje, pa lahko za tem vnanjim bleskom odkriva marsikaj, kar se z njim ne sklada. \u010cim ve\u010dje je nasprotje med vnanjostjo in notranjim bistvom, tem ve\u010dja je pesnikova odtujenost (alieancija) od oficialnega \u017eivljenja. Od pesnikove nature je zdaj odvisno, ali ta nasprotja razgalja in obto\u017euje, ali pa jih emotivno le registrira kot neko nujnost in neogibnost, zoper katero sam nima ne leka ne oro\u017eja. Edino njegovo oro\u017eje je emocionalno ali meditativno ugla\u0161ena lira, ki izpoveduje in odra\u017ea jaz \u010dloveka-pesnika. S tem pa \u0161e ni re\u010deno, da se je pesnik popolnoma izlo\u010dil iz \u010dlove\u0161kega ob\u010destva in dru\u017ebe, v kateri \u017eivi, da se je zaprl v slonoko\u0161\u010deni grad solipsizma, egocentrizma ali celo nekomunikativnega hermetizma.<\/p>\n
Ni\u010d tak\u0161nega ni v najnovej\u0161i liriki Ace \u0160opova, ker je njegova subtilna, osebna pesem podtalno vendarle nadaljevanje njegovega pesni\u0161kega bistva in iskrene, temperamentne nature iz \u010dasov partizanske in revolucijske lirike, le da se isto bistvo zdaj druga\u010de manifestira v ob\u010dutju in misli, v besedi in obliki. Res pa je, da sta oblika in beseda zdaj \u017elahtnej\u0161i, toda do tega ga je prisililo samo do\u017eivetje in \u010dustvovanje, kajti z istimi zvoki in melodiko, s katerimi je izra\u017eal svoja partizanska in revolucijska ob\u010dutja, ne bi tu ni\u010desar opravil. Tega se je moral zavedati sam, ko je ob\u010dutil, da je za pesni\u0161ko manifestacijo sublimnosti intimnega jaza potrebna druga\u010dna instrumentacija. \u017de to pri\u010da, da imamo pri Aci \u0160opovu opraviti s pesnikom umne ob\u010dutljivosti in tenkega notranjega posluha, ki \u0161e ni niti odkril niti organiziral vsega svojega pesni\u0161kega orkestra. Toda vse, kar je ustvaril doslej, izpri\u010duje pravega lirskega pesnika, ki je stopil \u017ee v zrelo dobo svojega ustvarjanja. Dosedanji njegov razvoj pri\u010da, da so mu tudi za naprej odprta vsa pota pesnika, \u010de si jih bo znal odkriti in po njih hoditi, kakor bo prav in kakor mu bo velevala njegova pesni\u0161ka natura, ne pa kak\u0161ne zunanje literarne mode, ki so za marsikak\u0161nega pesnika na\u0161ega \u010dasa nevarne Scile in Karibde. Ostati samemu sebi zvest, kakor doslej, ubirati strune, ki so so dane tvoji \u010dlove\u0161ki in pesni\u0161ki naturi – tudi to je eden izmed kategori\u010dnih imperativov umetni\u0161kega ustvarjanja, ki je njegov neobhodni in nepogre\u0161ljivi kompas skozi \u017eivljenje in viharno vesolje umetnosti. \u0160opov mu de doslej sledil iskreno in trdno.<\/p>\n
Zna\u010dilno zanj pa je \u0161e nekaj: ne pi\u0161e veliko ali vsaj veliko ne objavlja. Lahko bi rekli: poje le, kadar mu poje. Tudi to je lastnost, ki mu \u0161teje v dobro. \u010cuti odgovornost pred ustvarjanjem in se javno ne oglasi, dokler ni pesem po lastnem ob\u010dutku zrela za javnost. V tej skrbi in \u010dutu odgovornosti se \u010duti neka stvariteljska plahost, ki se skriva za sicer\u0161njim njegovim \u017eivim temperamentom. Ta plahost pa ni ni\u010d drugega kakor vestnost, s katero dobro najprej preob\u010duti do\u017eivetje, nato pa ga vsebinsko in oblikovno pretehta v besedi, ritmu in melodiji.<\/p>\n
Beseda zanj ni samo izraz neke misli ali \u010dustva, nekega pojma, marve\u010d tudi manifestacija zvoka, kakor je nato stih manifestacija ritma in melodije. Premalo je za pravega pesnika, \u010de izbere kar prvo besedo, ki sicer izra\u017ea pojmovno do\u017eiveto \u010dustvo ali misel, sama je niti ne zveni, ne poje, kaj \u0161ele da bi zvenela in pela v stihu, ko jo povezuje z drugimi besedami. \u0160opov je to za\u010dutil najprej podzavestno, ker ga je na to napeljal njegov muzikalni posluh, pozneje pa se je za\u010del nujnosti muzikalnosti zavedati vedno bolj, da rabi danes v najbolj\u0161ih svojih pesmih besedo in jezik zavestno, kot misleno-\u010dustveni in hkrati muzikalni instrument svojega lirskega ustvarjanja.<\/p>\n
Kakor vsi pomembni makedonski pesniki po Racinu je moral in mora tudi \u0160opov posve\u010dati v svoji liriki veliko pozornost makedonski besedi in jeziku. \u010cas ne terja od makedonskega knji\u017eevnika, da s svojim delom le razvija nare\u010dje v jezik in da tega knji\u017eno utrjuje, marve\u010d da ga stvariteljsko oblikuje in dviga v jezik poezije, v jezik umetni\u0161ke besede. Korenike makedon\u0161\u010dine segajo stoletja dale\u010d nazaj. Kakor pa so branile in zavirale razne neprijazne in celo sovra\u017ene sile cela stoletja, da bi se makedonska plemena zdru\u017eila in razvila v narod, tako so prepre\u010devale, da bi iz njih nare\u010dij nastal knji\u017eni jezik v smislu modernega jezikoslovja in leposlovja. To \u010dastno, te\u017eko, a veliko nalogo je zgodovina nalo\u017eila pokolenjem, ki so morala za ta smoter najprej zgrabiti za pu\u0161ke, kakor \u017ee stoletja tolikokrat, da ne nepretrgano. Ne le svoboda, ki je iz tega boja in krvi vzniknila za makedonsko ljudstvo, marve\u010d tudi njegov govor je dokon\u010dno vzrastel v knji\u017eni jezik samobitnega naroda, v jezik umetnosti in znanosti. Zastopniki teh pokolenj v knji\u017eevnosti, v jezikoslovju in znanosti so ustvarili v kratkem \u010dasu od Koste Racina do danes prava \u010duda, ki vzbujajo upravi\u010deno ob\u010dudovanja pri vsakomur, ki ima pamet in posluh za to.<\/p>\n
Pri tem ima tudi pesem Ace \u0160opova svojo pomembno zaslugo, saj dokazuje v svojih najbolj\u0161ih primerih tudi \u0160opov, da je pesniku-umetniku mogo\u010de tudi v tem jeziku izraziti najsubtilnej\u0161o liriko v merilu svetovne knji\u017eevnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ta pokolenja ta pesni\u0161ki jezik morala sproti sama ustvarjati in da pri tem niso v najbolj\u0161ih primerih opravila le pionirskega dela, ki bi predvsem utrjevalo temelje makedon\u0161\u010dini, marve\u010d so gradila in gradijo nadstavbo umetni\u0161ke in kulturne manifestacije makedonskega jezika. Za kar so mnogi jeziki in njih knji\u017eevnosti potrebovali ve\u010d stoletij, to so pokolenja Racina, Iljoskega, Koneskega, Janevskega, \u0160opova itd. storila v nekaj desetletjih.<\/p>\n
Upravi\u010deno je napisal o pesni\u0161kem delu Ace \u0160opova ugledni zastopnik teh pokolenj na podro\u010dju literarne zgodovine, teorije in estetike Dimitar Mitrev<\/a>:<\/p>\n “Prostorot na intimata vo makedonskata poezija za sekoga\u0161 e neodvoiv od povoenoto poetsko delo na Aco \u0160opov. Na taa poezija toj \u00ec podari ne pesni a zbirki od pesni \u0161to so retka kontinuitetnost go obele\u017eija likot na nejziniot naj\u010dist lirski egzaltator […] Aco \u0160opov e vojnik na lirskata iskrenost, ednakvo hrabar: i koga ja dr\u017ee\u0161e pu\u0161kata i koga go dr\u017ei peroto, ni\u0161anej\u045ci – pri site slu\u010dai – so istrelite na svoeto srce […] So negovite pesni e ozna\u010den i polnokrvniot po\u010detok na na\u0161ata intima […] Pri \u0160opov postoi, pri nego izrasna eden lirski svet bogat so vistini za sebe, a ne so pozi na intimomanija […] \u041evoj \u010dist liri\u010dar ostana \u010dist i za te\u0161kite izmamnosti na sterilnoto lutanje vo koe ne zalutaa samo bezdarnici. Roden liri\u010dar, samosvesen za svojata lirska misija: – da bide pred s\u0450, svoj dokraen samootkriva\u010d – toj ne stana \u0161kolska \u017ertva ni na edna literaturna \u0161kola.”<\/p>\n Pesmi Ace \u0160opova ni so na\u0161le odmeva le v makedonskem svetu, marve\u010d pri\u010dajo zanj v prevodih posameznih pesmi tudi drugje. Ko je iz\u0161el lani izbor njegovih pesmi v izboru in srbohrva\u0161kem prevodu \u010drnogorskega pesnika Sretena Perovi\u0107a pod naslovom\u00a0Predve\u010derje<\/em>, je Mirko Miloradovi\u0107<\/a> zapisal v svoji kritiki:<\/p>\n “Bard savremene makedonske poezlje Aco \u0160opov […] dolazi sa lirikom melanholi\u010dnom i tihom, sa nagove\u0161tenim kricima zatomljenim nemirima, sa uzletima do refleksivne poezije, tako\u0111e […] A o\u010dit je uspon Aca \u0160opova, uspon do pesnika, koji ne rasipa i ne presipa stare ideje, koji se ne hvata za novotarije kao za spasavaju\u0107i splav, ali koji ne odbija novosti podlo\u017ene pesni\u010dkom bi\u0107u. Od pesnika kome de dobrota bila vrhovna re\u010d do tvorca re\u010di “nebidnina” (nepostojanje) pre\u0111en je put najbolji i najcelishodniji, put do spoznaje […] Ne smemo zaboraviti, da je me\u0111u prvima posle Koste Racina bio \u0160opov, a da se pionirska uloga, koja se kako vidimo ne odri\u010de ni danas, nosi uz bri\u017eno \u010duvanje osnovnih, startnih odlika. \u0160opov je me\u0111uvrneno prevodio \u0160ekspira, Rostana, \u017dupan\u010di\u010da, pa je njegovo delovanje na izgradnji makedonskog jezika i stiha zadu\u017eilo potonju generaciju pisaca ovog jezika.”<\/p>\n Ni\u010d manj \u010dastnega priznanja ni dal \u0160opovu sovjetski ocenjevalec njegove poezije (A. Romanenko), ko je zapisal:<\/p>\n \u201eVo makedonskata poezija koja mnogu vekovi be\u0161e otkinata od op\u0161tite tekovi na evropskata literatura koja samo vo poslednite dve decenii dobi uslovi za svoj razvitok, tvore\u0161tvoto na Aco \u0160opov otkriva nov poetski svet, edna od osnovite na ona ogromno \u0161to go narekuvame na\u0161a sovremenost.”<\/p>\n Tenek posluh za stil in jezik je izpri\u010dal \u0160opov tudi v svojih prevodih. To dokazujejo med drugimi tudi prevodi dveh stilno tako razli\u010dnih pesnikov, kakor sta Jovanovi\u0107 Zmaj in Shakespeare. \u010ceprav je prevedel\u00a0Hamleta<\/em>\u00a0iz ru\u0161\u010dine (po Pasternakovem prevodu, ki velja za klasi\u010dnega), je ustvaril kakor neko\u010d pri nas mladi Cankar, ko je prevedel\u00a0Hamleta<\/em>\u00a0iz nem\u0161\u010dine, jezikovno-stilni temelj bodo\u010dim makedonskim prevodom Shakespeara.<\/p>\n\tPodpisana predlagata Aco \u0160opova za rednega \u010dlana umetni\u0161kega razreda Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Ciril Kosmac\u030c (1910-1980) in Bratko Kreft (1905-1996), dva ugledna slovenska intelektualca, sta predstavila kandidaturo Aco \u0160opova za rednega \u010dlana MANU.<\/p>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t Aco \u0160opov v o\u010deh Kosma\u010da in Krefta Aco \u0160opov\u00a0je rojen v \u0160tipu 20. decembra 1923, kjer je po osnovni \u0161oli kon\u010dal tudi gimnazijo. Osemnajstleten je \u0161el med partizane \u017ee 1. 1941. Po demobilizaciji se je poleg velike politi\u010dne in kulturne aktivnosti posvetil \u0161tudiju ter diplomiral na filozofski fakulteti v Skopju. Po osvoboditvi je najprej urejal…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":93139,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-93315","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93315"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":101033,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93315\/revisions\/101033"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nLjubljana, 20. julija 1967\nCiril Kosma\u010d, redni \u010dlan Slov. akademije znanosti in umetnosti
\nDr. Bratko Kreft, redni \u010dlan Slov. akademije znanosti in umetnosti\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t![\"\u0426\u0438\u0440\u0438\u043b](\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/\/Ciril-Kosmac-1910-1980-150x150.jpeg\" "\\"Ciril-Kosmac\u030c-1910-1980\\"")
\n\t\t\t\t<\/a>\n\t![\"\u0411\u0440\u0430\u0442\u043a\u043e](\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/\/Bratko-Kreft-150x150.jpeg\" "\\"Bratko-Kreft\\"")
\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tDrugi literarni portreti Aca \u0160opova v sloven\u0161\u010dini\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tCeloten pregled \u010dlankov in \u0161tudij v razli\u010dnih jezikih\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"