{"id":93021,"date":"2025-03-09T16:42:41","date_gmt":"2025-03-09T15:42:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.acosopov.com\/%d0%b5%d0%bd%d0%b5%d1%80%d0%b3%d0%b8%d1%87%d0%b5%d0%bd-%d0%b1%d1%80%d0%b5%d0%b7%d0%be%d0%b2%d0%b0%d1%80\/"},"modified":"2025-09-02T09:46:06","modified_gmt":"2025-09-02T07:46:06","slug":"energicen-prelom-brezovar","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/citalnica\/energicen-prelom-brezovar\/","title":{"rendered":"Zlij se s ti\u0161ino, energi\u010den prelom s preteklostjo – M. Brezovar"},"content":{"rendered":"\n

\n\t\t\tZlij se s ti\u0161ino<\/em>, energi\u010den prelom s preteklostjo\t<\/h1>\n\t

Zdi se, da se skoraj vetino v tistih mra\u010dnih in usodnih trenutkih narodne\u00a0 zgodovine, ko se zaostri vpra\u0161anje nacionalnega obstoja na \u00bbbiti\u00ab ali \u00bbne\u00a0 biti\u00ab ali ko se zgosti socialno zlo do hipertrofirane oblike, razraste poezija\u00a0 v nadosebne, dru\u017ebene premere. Seveda; zares velika in dragocena poezija\u00a0 ohrani \u017ear intimnega ognja in je vedno izraz osebnosti, le da je ta ekstravertirana, usme\u0440\u0458ena predvsem navzven, v stvarni predmetni svet; kolikor\u00a0 je poet \u0161e zazrt v o\u017eji osebnostni svet, je vendarle tudi v njegovih najsubtilnej\u0161ih stihih \u010dutiti dru\u017ebeno mero.<\/p>\n

Celotna zgodovina makedonske vezane besede potrjuje gornjo misel:\u00a0 malokatera poezija se je razvijala v tako krutih pogojih, v tako nenehnem\u00a0 krvavem znamenju vseh mogo\u010dih agresij in eiksploatacij in v malokateri se\u00a0 je individualna pesnikova usoda tako organsko zrasla z narodno bole\u010dino. Od bratov Miladinov pa do Racina, Markovskega, Nedelkovskega in Bogoevskega je makedonska umetna pesem (poleg narodne) v bogatih individualnih\u00a0 tonih \u017eivela in izpovedovala usodo svojega naroda kot \u017eiv zasmeh kategori\u010dnim\u00a0 trditvam, da makedonskega naroda sploh ni. Med narodnoosvobodilno borbo\u00a0 je makedonska poezija – narodna in umetna – znova vzplapolala v \u0161irokih\u00a0 dimenzijah, po vojni pa je tudi ona pri\u0161la v zagato: posledica programati\u010dnih zahtev o dru\u017ebeno mobilizacijskem u\u010dinku so bili pogosto neiskreni toni,\u00a0 ki so izzvenevali v prazne deklarativne tirade.<\/p>\n

Spri\u010do tega j e razumljiv malce paradoksalen razvoj mladega makedonskega poeta\u00a0Ace \u0160opova, ki je iz ozke, dnevne opredeljenosti presko\u010dil v\u00a0 pravo antipodno nasprotje: v \u010dasovno indeterminiranost, in iz \u0161iroko zasnovanih epskih pesnitev pre\u0161el v liri\u010dno domeno: v intimno izpoved. Energi\u010den\u00a0 prelom s preteklostjo predstavlja zbirka Zlij se s ti\u0161ino<\/em>, ki nam jo je v\u00a0 prevodu poustvaril Ivan Minatti (prijetna in posebne hvale vredna novost\u00a0 zalo\u017eni\u0161ke prakse, ki doslej ni izdajala v prevodih mladih, nadarjenih poetov). Pesnikov svet se je zdaj sila skr\u010dil: snovno jedro skoraj vseh pesmi je\u00a0 pesnikova nesre\u010dna ljubezenska, to\u010dneje \u017eivljenjska usoda. Povratek k \u010dloveku in k drobnim vrednotam, ki jih utegne prevelik hrup zabrisati, je dragocen, \u010detudi ne mislim, da je ta razvoj absolutno najbolj\u0161i; ljub\u0161i mi je – \u010de\u00a0 naj uporabim primero – Matej Bor s \u0161irokim motivnim razponom od veli\u010dastnega ciklusa \u00bb\u0160el je popotnik skozi dvajseti vek\u00ab do intimno ubranih samogo vorov kot v\u010dasih malce enoli\u010dni in utrujajo\u010di klici na pomagaj nekaterih\u00a0 trubadurjev. Pa vendar: \u0161irina motivne klaviature ni bila \u0161e nikoli bistven\u00a0 in zanesljiv predznak kvalitete; va\u017enej\u0161e je, do kak\u0161nih razse\u017enosti se raz maikne osnovno motivno \u017eari\u0161\u010de in kako ga ume poet poglobiti.<\/p>\n

Poezija Ace Sopova je izrazito izpovednega zna\u010daja; v nji razkriva\u00a0 pesnik z iskrenostjo in odkritosr\u010dnostjo, vendar s taktom pravega lirika svoj\u00a0 \u010dustveni svet. Osnovno razpolo\u017eenjsko izhodi\u0161\u010de, ki ga bogato in domiselno\u00a0 variira, je osamelost, ubitost in nalomljenost lastnega \u017eivljenja, ki jo le redko\u00a0 presvetli rahlo, neopredeljeno upanje. Le-to dominantno ob\u010dutje struji in valovi tudi iz liri\u010dnega podteksta tistih stihov, v katerih se pesnikov svet\u00a0 malce raz\u0161iri in v katerih je njegova usoda pomaknjena v drugi plan. Poezija\u00a0 \u0160opova je izpoved \u010dloveka, ki se zavoljo nemirne krvi ne znajde v \u017eivljenju\u00a0 in si poru\u0161i vse, celo dru\u017einsko sre\u010do, ima pa mo\u010dan samokriti\u010den ob\u010dutek. Tako njegove tavajo\u010de stopinje v svet vedno spremlja grenkoba in vsak\u00a0 zgre\u0161eni korak poglobi ta njegov bole\u010di resentiment. Ve\u010dina pesmi je zelo\u00a0 pretresljivih (\u00bbGalebu, ki mi kro\u017ei nad glavo\u00ab, \u00bbSanje, ki ne bodo umrle\u00ab); v\u00a0 njih je zvrhana individualna \u017eivljenjska intenziteta, ki daje stihom \u010dustveno\u00a0 globino.<\/p>\n

Posebno mesto zavzemajo v poeziji Ace Sopova pejsa\u017ei; le-ti so v\u010dasih\u00a0 res zgolj fine, impresivno risane mojstrovine, ve\u010dkrat pa jim je namenjena\u00a0 globlja funkcija: ob stiku z naravo, ob do\u017eivljanju njenih lepot se pesnik\u00a0 presvetli in nasrka novih mo\u010di (\u00bbPojdi\u00ab, \u00bbKadar ti je te\u0161ko\u00ab, \u00bbO, kak\u0161na radostt\u00ab). Zanimivo: le narava, \u010dista in prelepa, notranje pre\u017eari poeta in mu\u00a0 da novih \u017eivljenjskih impulzov.<\/p>\n

Prevajalec Ivan Minatti je poslovenil verze z ustvarjalnim navdihom;\u00a0 pesmi so zve\u010dine kakor v oblikovalnem zagonu scela prelite. Minatti se ni\u00a0 striktno dr\u017eal besedi, \u010deprav si tudi ni dovolil prevelikih svobo\u0161\u010din, ampak\u00a0 je s tenkim posluhom ujel svojevrstno mehko in ne\u017eno dikcijo \u0160opova in\u00a0 njegovo toplo notranjo melodiko. Zdi se, da je ponekod prevod celo toplej\u0161i\u00a0 in ne\u017enej\u0161i od originala. Le redkokdaj zastane prevajalcu kak stih, naj\u00a0 navedem en primer (\u00bbNe ljubi me\u00ab, druga kitica): Toda – zakaj me spet in spet \u017ealost mu\u010di, \/ zakaj spet in spet mi obraz mra\u010di? namesto naravnej\u0161ih in gladko teko\u010dih verzov. O, zosto me pritiska pak taga j i zo\u0161to se stemni\u00a0 mojot lik?<\/p>\n

Knjigi je dodan sinteti\u010den pregled makedonske knji\u017eevnosti s\u00a0posebnim pogledom na Aca \u0160opova\u00a0izpod peresa dr. Frana Petreta.<\/p>\n\t

Marjan Brezovar<\/strong>\u00a0(1933-2009), slovenski dramaturg, scenarist, kritik in esejist, je avtor tega besedila, ki je odlomek iz \u010dlanka “Nekaj besed o dveh prevodih\u00a0 iz makedonske knji\u017eevnosti<\/a>“, objavljenega v listu\u00a0Na\u0161a Sodobnost<\/em>, 1958, letnik 60, s\u030ctevilka 3, str. 264-266<\/p>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tDrugi literarni portreti Aca \u0160opova v sloven\u0161\u010dini\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tCeloten pregled \u010dlankov in \u0161tudij v razli\u010dnih jezikih\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zlij se s ti\u0161ino, energi\u010den prelom s preteklostjo Zdi se, da se skoraj vetino v tistih mra\u010dnih in usodnih trenutkih narodne\u00a0 zgodovine, ko se zaostri vpra\u0161anje nacionalnega obstoja na \u00bbbiti\u00ab ali \u00bbne\u00a0 biti\u00ab ali ko se zgosti socialno zlo do hipertrofirane oblike, razraste poezija\u00a0 v nadosebne, dru\u017ebene premere. Seveda; zares velika in dragocena poezija\u00a0 ohrani…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":93139,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-93021","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93021","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93021"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93021\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":93311,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93021\/revisions\/93311"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93021"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}