Pazljivemu slovenskemu bralcu bo makedonska knji\u017eica stihov zbudila vrsto vpra\u0161anj. Kak\u0161ne so danes poti njihove poezije? Katera vpra\u0161anja vznemirjajo makedonske pesnike? Kako se lirika na knji\u017enem jeziku, ki je bil pravkar spo\u010det, vklju\u010duje v komplicirani sestav moderne poezije?<\/p>\n
Iz skopih, pravkar navedenih podatkov, je jasno razvidno, kak\u0161na je bila splo\u0161na usmerjenost Aca \u0160opova v prvih desetih letih ustvarjanja. Pesni\u0161ka beseda mu je slu\u017eila, da je v njej na poglobljen na\u010din izpovedoval politi\u010dne ideje in vero mladine za \u010dasa boja in obnove. Strogo programsko pojmovanje poezije se bo zdelo ozko. Vendar je v tem primeru potrebno imeti v vidu neko makedonsko posebnost, ki je olaj\u0161evala tako razumevanje naloge knji\u017eevnosti.<\/p>\n
Ob ne\u017enih poganjkih njihove umetne poezije \u017eivi mogo\u010dno razra\u0161\u010dena ljudska poezija, ki predstavlja \u0161e vedno sve\u017eo, so\u010dno stvarnost, proces, ki ni odmrl, marve\u010d traja dalje in daje v sproti ustvarjanem ustnem pesni\u0161tvu \u0161e vedno svoje teko\u010de odgovore na dogajanja v Makedoniji. Znano je, s kak\u0161no ljubeznijo visi Makedonec na svojih doma\u010dih napevih, plesih in pesmih. Do najnovej\u0161ega \u010dasa so mu nadome\u0161\u010dali vse druge kulturne potrebe. Prastara pesni\u0161ka tvorba je v teku razvoja izoblikovala svoje posebne estetske zakone in pravila. Predvsem je zelo aktualna. Obravnava vedno velike dru\u017ebene dogodke, ki so va\u017eni za ve\u010dje kolektive, za celotni narod, pokrajino ali okro\u017eje. Taki dogodki so bili v preteklosti tur\u0161ka okupacija, hajdu\u0161ki boji, emigracija za delom v tuje de\u017eele (pe\u010dalbarstvo) in podobno. Pesem visoko dviga nacionalno \u010dustvo, makedonski narodni ponos in pripravljenost za boj, v katerem je Makedonija tako dolgo krvavela. Zato pogosto postavlja \u010dloveka,\u00a0<\/strong>ki se je posebno odlikoval in dvignil nad kolektiv. \u0160ele na tako ob\u010de \u010dustvo se navadno ve\u017ee osebno z ljubeznijo, prijateljstvom, zvestobo, slovesom, smrtjo ali podobnim motivom. Pesmi so grajene na \u010dvrstem politi\u010dnem ali socialnem ozadju. V vsem svojem zametku so jasne in v izbiri snovi tudi enostavne. Nekoliko druga\u010dna je njihova izrazna in oblikovna stran. V stoletjih so nastale dolo\u010dene stalne rabe, brez katerih si Makedonec ne zna zamislili svojih pesmi. Dogodek, ki je spro\u017eil pesem, je bil navadno povsem konkreten, toda pesni\u0161ka inspiracija je ob njegovem opisu te\u017eila k posplo\u0161evanju, ki bi moglo veljati tudi za vse sorodne primere. V pesni\u0161kem jeziku so izpu\u0161\u010dali vse podrobnosti in iskali tipi\u010dno, splo\u0161no. S tem je postal stih zgo\u0161\u010den in prevzel nedolo\u010dno, ob\u010do predstavo, kije odpirala mo\u017enosti slutenj in vsakr\u0161nih dopolnitev v mislih onega, ki je pesem pel ali poslu\u0161al. Kakor vse ljudske pesmi, ljubi tudi makedonska pretiravanja borci udarjajo kakor vihar po sovra\u017eniku, hitri so kakor jeleni in lahni ko ptice; dekle je lepo, da se zaljubi vanjo mesec, pa se vsak ve\u010der vra\u010da na njeno okno. V tej poeziji ni meje med prirodo in \u010dlovekom. \u010clovek ni le sestavni del prirode, marve\u010d mu je vsa priroda podrejena. Niso redki opisi smrti junaka, ko se ob dogodku tresejo gore, ker tudi priroda ob\u010duti njegovo dramati\u010dnost. Nenavadno izrazite so metafore makedonskih ljudskih pesmi. Ker so popolnoma nepogre\u0161ljiv del vsake tvorbe, so dobile standardne oblike, ki se pogosto ponavljajo.<\/p>\n Makedonec ob\u010duti svoj stih kot prefinjeno umetni\u0161ko obliko, ki dopu\u0161\u010da vse mo\u017enosti \u010dustvene koncentracije, umetni\u0161kega navdiha, izra\u017eanja racionalnega in neopredeljivega in zagotavlja s svojimi rabami ritma, rime in oblik bogato zvo\u010dnost pesni\u0161ke besede. Kakor mu je za ples doma\u010da glasba ljub\u0161a od jazza, mu ljudska poezija govori globlje in prepri\u010dljiveje kakor modema lirika.<\/p>\n V takem vzdu\u0161ju je torej nastajala prva makedonska umetna lirika. Racin se je z ob\u010dutkom o\u017eivljal v na\u010din ljudske pesni\u0161ke tvorbe in ga deloma prena\u0161al na svoje pesmi. Vanje je dvigal motive iz vsakdanje makedonske stvarnosti, pel o napornem delu na tobakovih poljih, tuberkulozi deklet po mestnih tovarnah, propadanju stare obrti in podobnih pojavih. Take motive so obravnavale \u017ee novej\u0161e ljudske pesmi. S spo\u0161tovanjem tradicij je ustvarjal fino tkivo stiha, ki je slonel po motivu, ritmu in umetni\u0161kem izrazu na ljudskem stihu, a bil vendarle nov in izviren, osebni Racinov slih. Pri tvorbi se je ravnal preprosto po akusti\u010dnem in ritmi\u010dnem vtisu in ne po metri\u010dnih na\u010delih, ki sicer prevladujejo v umetni poeziji, kar je dobro ob\u010dutil Mile Klop\u010di\u010d, ko ga je prevajal. Venko Markovski je mnogo zvesteje posnemal ljudske pesmi. V njegovi obilni tvorbi, ustvarjam z lahkotno okretnostjo rojenega stihotvorca,je najbolj pogost stih, ki se po jeziku, tipi\u010dnih prispodobah in ritmu bistveno ne razlikuje od pravega ljudskega stiha. Ker velja to tudi za velik del njegove tematike – pelje o legendarnem hajdu\u0161tvu in bojih –\u00a0<\/strong>se je upravi\u010deno zakoreninilo prepri\u010danje, da zagovarja na\u010delo potrebe vernega posnemanja ljudskih pesmi v makedonski umetni poeziji. Vendar je v tvorbi Markovskega posebnost, ki je v taki obilici in dognanosti ni v ljudskih pesmih; kadar stremi k izvirnosti, se njegov pesni\u0161ki slog vzpenja do pregnantnosti pregovorov in filozofskih sentenc.<\/p>\n Kdor bo primerjal slovenski in makedonski knji\u017eevni razvoj, se bo moral spomniti, da smo imeli podoben boj okoli smeri umetne poezije tudi pri nas. Pred dobrimi sto dvajsetimi leti, tedaj ko je za\u010dela obilneje nastajati poezija, so Kopitar in njegovi u\u010denci poudarjali, da mora ostati nova tvorba strogo v mejah ljudske pesmi; literarno na\u010delo dunajskega slavista je podpirala visoka cena, ki jo je tedanja romanti\u010dna smer splo\u0161no dajala ljudski pristnosti. Pre\u0161eren je odlo\u010dil sporno vpra\u0161anje v nasprotnem duhu literarnega kozmopolitizma, ker je smatral, da mora zaostala knji\u017eevnost \u010dimprej dose\u010di velike evropske literature.<\/p>\n Mladi makedonski pesniki, ki so se ogla\u0161ali med vojno, verjetno niso imeli prilike razmi\u0161ljati o teoreti\u010dnih vpra\u0161anjih. Kakor pu\u0161ka je tudi pesem vr\u0161ila svojo funkcijo. Bila je sestavni del ilegalnega gibanja. Njena glavna naloga je bila, daje bodrila k pogumu in odlo\u010dnosti v neenakem boju. Borcem so prihajale v roke pesmi, razmno\u017eevane s primitivno tiskarsko tehniko. Najbolj so u\u010dinkovale, \u010de so bile napisane v obliki doma\u010dih ljudskih pesmi. Kot motivi so slu\u017eili markantni momenti iz bojev. Nekatere medvojne pesmi Aca \u0160opova se po dikciji skoraj ne razlikujejo od anonimnih ljudskih pesmi. V “Partizanovem predsmrtnem pismu”, dalj\u0161i pripovedni pesmi iz prve tiskane zbirke, se ranjeni partizan izpoveduje svoji materi :\u00a0tuku sum, majko, zaginal,\u00a0<\/em>za tia zlatni slobodi,\u00a0<\/em>za tia sveti pravdini,\u00a0<\/em>za koj, le majko, ginea\u00a0<\/em>na\u0161ite slavni dedoi,\u00a0<\/em>na\u0161ite mili tatkovci,\u00a0<\/em>za koi le, slavno gineme\u00a0<\/em>i nie – \u00a0<\/strong>nivni sinoi!<\/em><\/p>\n V tej elegi\u010dni pesmi se ne naslanja le stih povsem na obi\u010dajni ljudski osmerec, marve\u010d naglasa tudi vsebina pesmi povezanost sedanjega boja s stoletnim makedonskim bojem za osvoboditev. Vendar so \u017ee v takratnih pogojih nastajale pesmi, ki so nakazovale mo\u017enost bodo\u010de osvoboditve od posnemanja. Koneski je na primer uvajal refleksivno liriko, \u0161opov je kmalu krenil na pot, ki jo je pred njim prehodil \u017ee slovenski partizanski pesnik Matej Bor : za revolucionarno budni\u0161ko liriko seje poslu\u017eil burnega futuristi\u010dnega stiha Vladimira Majakovskega, pesnika Oktobrske revolucije. Stara, uglajena oblika ljudskega osmerca ali deseterca se je v istih pesmih vezala z lomljenim, odlo\u010dnim stihom prevratnega razdobja, povezanim z voja\u0161ko-tehni\u010dnim besednim gradivom. Stih se je obdr\u017eal, \u010deprav je neprirodno spajal dve skrajnosti, katerih vsaka je imela svojo posebno razvojno pot. Toda pogosto je imela novotarija samo opti\u010dni zna\u010daj : osmerec je zlomljen na dve polovici, tiskani v obliki dveh stihov. Rima na koncu vsakega drugega stiha, ki je pesnik ni odpravil, izdaja, da je vsa izprememba le v grafi\u010dni podobi pesmi.<\/p>\n Nacionalna osvoboditev je bistveno izpremenila tudi kulturno stanje. Ogla\u0161ali so se novi in novi pesniki. Ve\u010dina je bila prepri\u010dana, da je za makedonsko poezijo edino pravilna pot, \u010de tudi nadalje sledi ljudski pesmi in se ubrani tujih vplivov. Po idejni strani je te nazore podpiralo prodiranje doktrine socialisti\u010dnega realizma, ki je umetnost strogo podrejal splo\u0161nemu politi\u010dnemu toku. Na tak na\u010din je makedonska poezija vr\u0161ila v povsem novih razmerah nacionalne svobode funkcijo, ki jo je opravljala \u017ee tudi prej ; moralno je pripravljala ljudi, zlasti mladino, na njihove dol\u017enosti do dru\u017ebe in dvigala splo\u0161ne dru\u017ebene ideale. V takem okviru so nastale tudi navedene zbirke \u0161opova o mladini s proge, Markosovih partizanih in uspehih socialisti\u010dne izgradnje na vasi in v industriji. Po temah so pesmi nedvomno modeme, saj posegajo v \u017eivo stvarnost dneva, po tehni\u010dni obdelavi stiha so zveste izro\u010dilu, po navdihu so izraz kolektivne volje. Za umetni\u0161tvo jim je manjkalo nekaj bistvenega.<\/p>\n Okoli leta 1950 so za\u010deli prodirati med makedonskimi pesniki, zlasti med najmlaj\u0161imi, novi literarno-teoreti\u010dni pogledi. Zna\u010dilno je, da jim poti ni odprla literarna kritika, marve\u010d sama poetska praksa.<\/p>\n Odraz te izpremembe je tudi zbirka \u0160opova s simbolnim naslovom \u0421\u043b\u0435\u0458 \u0441\u0435 \u0441\u043e \u0442\u0438\u0448\u0438\u043d\u0430\u0442\u0430<\/em> (Zlij se s ti\u0161ino). Na svoji lastni razvojni poti in razvojni poti mlade makedonske poezije je pesnik pri\u0161el do spoznanja, da je vir resni\u010dnega umetni\u0161kega navdiha stopnjevano individualno do\u017eivljanje. Namesto velikih kolektivnih idej in gibal stopa v ospredje intimno \u010dustvo, ki odkriva ljudi v njihovih neposrednih, vsakodnevnih odnosih. Prve zbirke so prikazovale \u0160opova borca in ideologa, teh 34 pesmi odkriva njegovo \u010dlove\u0161ko stran. Pesnik je krenil s temi izpovedmi na pot prave lirike.<\/p>\n Ob\u010dutek izpremembe sredi petnajstletne poetske prakse je bil tako globok, da ga je pesnik smatral kot obra\u010dun pred samim seboj. Tak obra\u010dun je podal tudi bralcu, da si bo mogel ustvariti podobo prehojene poti. Na za\u010detku zbirke so tri dalj\u0161e pripovedne pesmi s partizanskim motivom padlega dekleta. Prvi dve sta starej\u0161ega datuma in sta bili objavljeni le v prej\u0161njih zbirkah. O\u010di so znane tudi slovenskim bralcem iz lepega Faturjevega prevoda v prvi antologiji makedonske lirike (Makedonska poezija<\/em>, Lj., 1948). Zna\u010dilno je, da se je pesnik odlo\u010dil celo pri tem izboru za take partizanske pesmi, ki so povezane z ljubeznijo in osebnim heroizmom, in ne za borbeno-agitacijske, ki so prevladovale v njegovi prvi zbirki. Te\u017eo boja je podal v prispodobi \u017ertve posameznika in ne velikih skupnosti in kolektivne \u017ertve.<\/p>\n S skupino pesmi na \u010delu zbirke je nakazan prehod k pesni\u0161kemu individualizmu in dolo\u010dena obenem notranja arhitektonika zbirke, ki se giba v smeri vse oljih, intimnej\u0161ih problemov. V partizanski liriki in liriki izgradnje je bil lik \u010cloveka v svoji premo\u010drtni, jasni in enostavni koncepciji podoben heroju. V ciklusu “Razgovor s sinom” iz zbirke se nam razkriva nov tip osebnosti v makedonski poeziji : sanja\u010d z osamelo du\u0161o, tujec med svojimi ljudmi, \u010dlovek z razpokami v ljubezni in zlomljenimi dru\u017einskimi razmerami, nemirni begunec v \u017eivljenju. Morda je to odraz pesnikovih izku\u0161enj, morda daljni refleks boemskega lika iz polpretekle moderne poezije, kar tu ni va\u017eno. Va\u017ena je izprememba, ki je s tem nastala\u00a0–\u00a0<\/strong>makedonska knji\u017eevnost se je odprla zapleteni psihi sodobnega \u010dloveka in \u017eivljenju po na\u010dinu dana\u0161nje civilizacije. Jasno, da tu ne gre za vpra\u0161anje, ali je ta na\u010din dober ali slab, marve\u010d za dejstvo, da je tu in ga literatura zato mora odra\u017eati, \u010de \u017eeli biti zvesta \u017eivljenju. Mo\u010dan korak dalje od narativne, pripovedne lirike je subtilnej\u0161i tip tihe izpovedi, s katerim se pravzaprav za\u010denja proces \u00bbzlitja s ti\u0161ino\u00ab, nastajanje prave lirike. Lepota, o\u017earjena notranje preko meditacije ali vizuelno preko slike, pomeni sedaj poglavitno zanimanje pesnika.<\/p>\n Svet domovine se je umaknil. Kolikor se sploh pojavlja kak okvir, pomeni nasprotje njeni patriarhalnosti. Tako nasprotje je predvsem Pariz, ki \u0161e vedno \u017eari s svojim umetni\u0161tvom po svetu in ki je primamil tudi makedonske slikarje, kritike in pesnike. Na soncu njegove umetni\u0161ke eksotike in literarnega kozmopolitizma se je celo resnost duha iz stoletja zasu\u017enjenega naroda pretopila v razigrano pr\u0161enje in \u017eivljenjsko slast. \u017djiva domislica, duhovita misel, nenaden obrat in igra z besedo spremljajo to novo liriko. Mnoge teme so tipi\u010dno impresionisti\u010dne, oblaki, jesenski motivi, priroda, ki je slikana skoraj povsod brez \u010dloveka. No smer Moderne spominjajo du\u0161evna razpolo\u017eenja, kot jih ri\u0161e pesnik, in novosti o strukturi njegovega stiha in pesmi.<\/p>\n Smisel koraka je jasen : makedonska lirika se \u017eeli vklju\u010diti v evropsko. Pesnik je v tem trenutku obrnjen ves navznoter. Morda nam bo v prihodnjem z novim na\u010dinom za\u010del odkrivati svet makedonskega malega \u010dloveka.<\/p>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t Fran Petr\u00e8<\/strong> (1906-1978), slovenski literarni zgodovinar<\/p>\n Spremna beseda “Makedonski pesnik”, in Zlij se s ti\u0161ino<\/em>, prevedel Ivan Minatti, Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, 1957, str. 67-73.<\/p>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tDrugi literarni portreti v sloven\u0161\u010dini\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\tCeloten pregled \u010dlankov in \u0161tudij v razli\u010dnih jezikih\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nastajanje prave lirike Poezija na makedonskem knji\u017enem jeziku se razvija \u0161ele kakih dvajset let. Pred Drugo svetovno vojno so za\u010deli z njo mladi pesniki, ki so morali zapustiti Makedonijo, Kosta Racin v Zagrebu ter Venko Markovski in Kole Nedelkovski v Sofiji. Aco \u0160opov\u00a0pripada z Bla\u017eem Koneskim in Slavkom Janevskim drugi pesni\u0161ki generaciji, ki jo je…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":93139,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-71539","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71539","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71539"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71539\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":93307,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71539\/revisions\/93307"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71539"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"Fran](\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/Fran-Petre.png\" "\\"Fran")
\n\t\t\t\t<\/a>\n\t