{"id":71511,"date":"2025-03-09T16:28:29","date_gmt":"2025-03-09T15:28:29","guid":{"rendered":"https:\/\/dev.acosopov.com\/%d1%82%d1%80%d0%b0%d0%b4%d0%b8%d1%86%d0%b8%d1%98%d0%b0-%d0%bc%d0%b5%d0%bd%d0%b0%d1%80%d1%82\/"},"modified":"2025-09-02T09:41:15","modified_gmt":"2025-09-02T07:41:15","slug":"tradicija-menart","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/citalnica\/tradicija-menart\/","title":{"rendered":"Tradicija in sodobnost &#8211; Menart, 1957"},"content":{"rendered":"\n<h1>\n\t\t\tTradicija in sodobnost\t<\/h1>\n\t<p>Ni v navadi pri nas, da bi izdajall zbirke prevodov sodobne poezije drugih narodov. Tem manj, \u010de naj bo v zbirki zastopan en sam avtor in tem manj, \u010de je ta panik mlad. Zbirka sodobnega, mladega makedonskega pesnika\u00a0Aca \u0160opova, ki jo je te dni izdala Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, je torej hvalevredna izjema in, upajmo, tudi za\u010detek nove prakse v na\u0161i prevodni dejavnosti.<\/p>\n<p>Zbirka\u00a0<em>Zlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0je prevedena v celoti, kot je iz\u0161la v makedon\u0161\u010dini, s to razliko, da je avtor za slovensko izdajo dodal \u0161e nekaj pesmi s partizansko tematiko, ki so iz\u0161le \u017ee prej.<\/p>\n<p>Te dodane pesmi zbirki verjetno niso v korist. Vsekakor pa nam ka\u017eejo, da je makedonsko ljudsko pesni\u0161ivo po svoje v mnogo\u010dem vplivalo tudi na makedonskogo dandana\u0161njo umetno poezijo. V mislih imam iz ljudstva porojeno aktualno pojmovanje pesni\u0161tva. Kot domala v dosedanji makedonski pesniki tudi Aco \u0160opov ni mogel sunkovito presko\u010diti vseh vmesnih faz med tradicijo in svojo zadnjo poezijo, ki je zbrana v pri\u010dujo\u010dem prevodu kljub temu, da bi iz samih pesmi sklepali, da je to \u017eelel. Razvijal se je sicer v pospe\u0161enem tempu (kot se razvija sploh vsa dana\u0161nja makedonska literatura), vendar po logi\u010dnih zakonih kulturne dednosti. Zato tudi \u0161e v pesmih, ki so napisane \u017ee na povsem novih osnovah in z modernim pojmovanjem, najdemo ostanke ljudskega pesni\u0161tva. Sem sodi predvsem neposredno \u010dustvo, izra\u017eeno na pripovedni na\u010din in z delno stiliziranimi izraznimi sredstvi. Majhna pestrost motivov, problemov in prijernov. Skoraj nobenih presenetljivih primer, obratov, besednih gib\u010dnosti, oblikovnih novosti in podobnega. Samo jasno izra\u017eeno \u010dustvo z miselno podlago ali vezivom. To je obenem svojevrsten \u010dar in svojevrstna pomanjkljivost te poezije. Mislim, da se ne motim, \u010de sodim, da makedonski bralec to poezijo globlje dojame in ob\u010duti kakor slovenski, saj je napisana bolj v njegovem duhu. Slovenca ne o\u010dara, vendar mu kljub temu nudi marsikaj. To velja predvsem za tiste pesmi, ki so zbrane v ciklusu &#8220;Miniature&#8221;. Tu je po mojem nekaj pesmi, ki dajejo vrednost vsej zbirki in opravi\u010dujejo, da je bila prevedena v na\u0161 jezik.<\/p>\n<p>\u010ce povzamem zgornje misli, jih lahko strnem v naslednji zaklju\u010dek: Aco \u0160opov je dober pesnik vendar pa mislim, da je svoj talent pravsaprav samo \u0161ele pokazal, ni ga pa \u0161e izrabil v vsej obse\u017enosti: in makedonska poezija, ki je v tako kratkem razdobju svojega razcveta prehodila \u017ee tako zavidljivo pot navzgor, lahko od njega se marsikaj pri\u010dakuje.<\/p>\n<p>Ivan Minatti, ki je pesmi prevedel, je to opravil tako tanko\u010dutno in spretno, da se pesmi berejo, kot da bi bile napisane v sloven\u0161\u010dini. Leplega priznanja prevajalcu stihov pa\u010d ni mogo\u010de dati. In kakr\u0161nikoli o\u010ditki, da se je tu in tam nekoliko oddaljil od originala, bl bli brezpomembni. Celota zveni in to je tisto, kar \u0161teje.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/petre-1957\/\">Spremne besede<\/a> &#8211; napsal jih je\u00a0Fran Petre\u00a0&#8211; vo kratke, jedrnate in dajejo jasno sliko problema, ki ga obravnavajo. Skratka, so take, kot si jih nepou\u010deni bralec velikokrat \u017eeli, a le malokrat najde.<\/p>\n<p>Oprema knjige je preprosta, dostojna, vendar likovno \u017ee ne koliko obrabljena. Splo\u0161en vtis, ki ga daje, je bled.<\/p>\n\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/Janez-Menart.png\"  target=\"_self\" itemprop=\"url\">\n\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.acosopov.com\/wp-content\/uploads\/Janez-Menart-150x150.png\" alt=\"Janez Menart\" itemprop=\"image\" height=\"150\" width=\"150\" title=\"Janez Menart\" onerror=\"this.style.display='none'\" loading=\"lazy\" \/>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t<p><strong>Janez Menart<\/strong> (1929-2004), slovenski pesnik in prevajalec.<\/p>\n<p>\u010clanek je bil objavljen pod polnim naslovom &#8220;Tradicija in sodobnost, pesni\u010dka zbirka Aca \u0160opova &#8211; <em>\u017dlij se s ti\u0161ino<\/em>\u00a0v prevoda Ivana Minattija&#8221; in\u00a0<i>Ljudska pravica,\u00a0<\/i>Ljubljana, 7.12.1957, str 6.<\/p>\n\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/citalnica\/literarni-portreti\/\" target=\"_self\">\n\t\t\t\t\t\t\tDrugi literarni portreti v sloven\u0161\u010dini\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.acosopov.com\/%d1%87%d0%b8%d1%82%d0%b0%d0%bb%d0%bd%d0%b8%d1%86%d0%b0\/%d0%be%d0%b3%d0%bb%d0%b5%d0%b4%d0%b8\/\" target=\"_self\">\n\t\t\t\t\t\t\tCeloten pregled \u010dlankov in \u0161tudij v razli\u010dnih jezikih\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tradicija in sodobnost Ni v navadi pri nas, da bi izdajall zbirke prevodov sodobne poezije drugih narodov. Tem manj, \u010de naj bo v zbirki zastopan en sam avtor in tem manj, \u010de je ta panik mlad. Zbirka sodobnega, mladega makedonskega pesnika\u00a0Aca \u0160opova, ki jo je te dni izdala Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, je torej hvalevredna izjema&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":93139,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-71511","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71511","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=71511"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71511\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":93305,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/71511\/revisions\/93305"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.acosopov.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71511"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}