List
Tiho, neopazno se je utrnil z veje
in zakolobaril pod jesensko nebo.
Dete, misleč, da metulj frfota preko meje,
steza za njim roko.
In nič, prav nič ugasnilo ni
z njim med škrlatnim žarenjem.
Le veja zase prikrito ječi v
žalosti za zelenjem.
Aco Šopov, Слеј се со тишината (Zlij se s tišino), 1955
Prevedel Ivan Minatti, 1957