This post is also available in: Macedonian

Ob stoletnici rojstva pesnika Aca Šopova*

Namita Subiotto

»Ni antologije makedonskega pesništva na svetu, kjer Šopov ne bi bil zastopan s svojimi pesmimi, prevedene pa so tudi nekatere njegove zbirke,« je v nekrologu pesniku 28. maja 1982 v časopisu Naši razgledi (v prilogi Razgledi po domovini) zapisal Dragi Stefanija, ki je kot profesor makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani svoje študente in študentke seznanjal z dovršenostjo in enigmatičnostjo pesniške pisave Aca Šopova, ki ga je v nekrologu poimenoval »večni pesnik«.

»Večni pesnik« Aco Šopov se je rodil 20. 12. 1923 v Štipu. Otroštvo, ki ga je preživel v rojstnem kraju, je zaznamovala bolezen njegove matere, po kateri je podedoval ljubezen do poezije in nadarjenost za ustvarjanje. Ko je bil star deset let, je sam skrbel zanjo in za mlajšega brata, saj je bil starejši brat poslan v prizrensko semenišče, oče pa je bil skoraj ves čas odsoten. Senca neozdravljive bolezni, grozomor, žalost in osamljenost tako prežemajo že prve pesmi, ki jih je napisal pri štirinajstih, in ostanejo v njih vse do zadnjih.

Kot gimnazijec se je leta 1940 včlanil v SKOJ (Zvezo komunistične mladine Jugoslavije), dve leti kasneje pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju v vrstah tretje makedonske udarne brigade. V isti brigadi je bila tudi njegova izvoljenka Vera Jocić, ki je padla 22. maja 1944 in ji je posvetil pesem »Oči«.

Po vojni se je Šopov vpisal na Filozofsko fakulteto v Skopju in doštudiral filozofijo. Postal je urednik literarnih revij in časopisov Nov den, Mlad borec, Idnina, Horizont, Sovremenost, pa tudi glavni urednik satiričnega tednika Osten, kar ga je vzpodbudilo k objavi serije satiričnih pesmi, kasneje zbranih v zbirki Top-univerzum (1968), v kateri je okrcal tako »top politično korektne« politike kot pisatelje, kritike in novinarje:

Top-politik
1
Obstaja top-pesnik,
obstaja top-kritik,
obstaja top-prozaist,
obstaja pa tudi top-politik.
2
Vsak top-politik
je odličen analitik:
analizira,
izbira,
kombinira
in je v vrtincu nemira,
vse dokler s progresivnimi procesi
sam sebe ne identificira.
3
Na načela dosledna pazi
v lupini parol in v frazi.
4
Vse se spreminja, vse ima svojo logiko in pot,
le on bo ostal funkcionar,
da bo svojemu življenju bot.
5
Kot strasten mecen
vedno za umetnost svoj glas poda,
a ne s svojimi sredstvi,
temveč z državnimi sredstvi blaga.
6
Najdlje vidi, prihodnost čita,
obdajajo ga podaniki
izbrani, družbena elita.
7
Zanj sistem delavskega samoupravljanja
je sistem leporečne modrosti javljanja.
8
Povsod je prisoten, njegove vse so sfere,
pri tem pa vleče rep svoje kariere.
9
Delovni človek vedno mu na duši leži,
pogosto pa
namesto argumentov
naivne v svoje mreže lovi.

(Prevedla Sonja Cekova Stojanoska)

Zbirka Verzi o trpljenju in veselju (1952) je v makedonskih literarnih krogih izzvala ostro polemiko, skupaj z zbirko Zlij se s tišino (1955) pa sta zaznamovali zgodovinski obrat v makedonski poeziji. Eftim Kletnikov (Клетников, 1985) je zapisal, da se je po fazi tematiziranja narodnoosvobodilnega boja in kolektivnega navduševanja nad izgradnjo nove domovine, ki je minila kot blisk, v makedonski poeziji v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja razmahnil intimizem in da je Aco Šopov eden najvidnejših predstavnikov te introvertne lirske linije, stkane iz mehkih občutij, ki jo preveva vonj nekakšne jeseninovske boemskosti in melanholije.

Aco Šopov je dosledno gradil svoj pristen pesniški univerzum, ki je bil nepropusten za imperative socrealizma, ne da bi pri tem zapadel v disidentstvo. »Jaz sem eden tistih pesnikov, ki ostajajo zvesti sami sebi od prvih pesniških poskusov pa vse do zrele pisave,« je izjavil v pogovoru z Nenadom Radanovićem (Радановиќ 1978) in dodal: »Nobeni literarni vetrovi me niso uspeli zaviti v tujo pelerino, ki bi bila v nasprotju z mojo pesniško naravo. Ti vetrovi so me popravljali in me vodili do vse popolnejšega pesniškega izraza, niso pa me oddaljili od poti, po kateri stopam. Pesnika odkriva njegova pesem, ne pa njegovo ime, zapisano ob njej.«

Vse od prve zbirke Pesmi iz leta 1944, ki je obenem tudi prva knjiga v makedonskem jeziku, objavljena v Makedoniji, pa vse do zadnje, Drevo na hribu (1982), Šopov gradi temelje izrecne sodobne poezije, posebej z zbirkama Nebivanje (1963) in Videc, ki gleda v pepel (1970), ki tematizira rodno grudo le zato, da bi jo vpisal na zemljevid sveta. To je poezija, ki ji uspe mojstrsko povezati pesnikova osebna doživljanja in usodo človeštva.

Šopov je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk:
1. Pesmi. Kumanovo: Okoliski NOMSM, 1944.
2. Proga mladosti (s Slavkom Janevskim). Skopje: Glaven odbor na Narodnata mladina na Makedonija, 1946.
3. Z našimi rokami. Skopje: Državno knigoizdatelstvo na Makedonija, 1950.
4. Na Gramosu. Skopje: NaPoK, 1950.
5. Verzi o trpljenju in veselju. Skopje: Kočo Racin, 1952.
6. Zlij se s tišino. Skopje: Kočo Racin, 1955.
7. Veter nosi lepe dneve. Skopje: Kočo Racin, 1957.
8. Nebivanje. Skopje: Kočo Racin, 1963.
9. Top-univerzum. Skopje: Misla, 1968.
10. Videc, ki gleda v pepel. Skopje: Makedonska kniga, 1970.
11. Pesem črne žene. Skopje: Misla, 1976.
12. Drevo na hribu. Skopje: Misla, 1980.

18. avgusta 1967 je Šopov postal eden prvih članov Makedonske akademije znanosti in umetnosti, priporočilo za njegovo imenovanje pa sta napisala prav slovenska pisatelja in akademika Ciril Kosmač in Bratko Kreft ter o njegovi pesniški veščini zapisala: »Beseda zanj ni samo izraz neke misli ali čustva, nekega pojma, marveč tudi manifestacija zvoka, kakor je nato stih manifestacija ritma in melodije.« (Kosmač, Kreft 1967)

Aco Šopov je dobitnik številnih priznanj: najvišjega jugoslovanskega priznanja AVNOJ (1970), literarnih nagrad Kočo Racin za zbirki Zlij se s tišino (1956) in Videc, ki gleda v pepel (1970), priznanja 11. oktober za prevod Hamleta (1960) in za življenjsko delo (1981) ter Nagrad Zmajeve otroške igre za prevod Pesmi Jovana Jovanovića-Zmaja (1967) in Brata Miladinova za zbirko Pesem črne žene (1976).

Zbirko Pesem črne žene je navdihnilo njegovo bivanje v Senegalu, kjer je leta 1971 nastopil mandat jugoslovanskega veleposlanika, potem ko se je dolga leta posvečal založniški dejavnosti, predvsem kot direktor in glavni urednik založbe Makedonska kniga. V času službovanja v Afriki je prevedel izbor poezije senegalskega predsednika Léopolda Sédarja Senghorja, člana Francoske akademije, ki je leta 1975 prejel nagrado zlati venec poezije na festivalu Struški večeri poezije.

Istega leta je bil Šopov imenovan za predsednika republiške komisije za kulturne stike s tujino v Skopju. Tri leta kasneje se je bil zaradi bolezni, ki je kot slutnja naseljevala že njegove zgodnje pesmi, primoran umakniti iz aktivnega življenja.

Šopov je bil oče dveh otrok: Vladimirja (1948–2000) iz prvega zakona z Blagorodno, in Jasmine (1960) iz zakona s Svetlano, ter dedek Aleksandra in Leonarda ter Mile in drugega Aleksandra, ki sta rojena po njegovi smrti. Po nekajletni bolezni je umrl v Skopju 20. aprila leta 1982.

Ta življenjepis je objavljen na spletnem portalu Lirski dom Aca Šopova, za katerega skrbi fundacija Aco Šopov – Poesis, ki omogoča raziskovalcem, študentom in drugim zainteresiranim brezplačen dostop do številnih dokumentov v različnih jezikih. Na njem je objavljen celotni opus Aca Šopova, sekundarna literatura o njegovem življenju in ustvarjanju in drugo.

Leto 2023 je bilo v Makedoniji posvečeno stoletnici rojstva enega njenih največjih pesnikov, čigar poezijo je preko prevodov ažurno spremljala tudi slovenska kulturna javnost, zato se nam je zdelo prav, da njegov jubilej slovesno obeležimo tudi mi z objavo dvojezičnega izbora njegove poezije in s tem spomnimo na odlične prevode, ki jih je v 20. stoletju objavilo pet slovenskih pesnikov: Bogomil Fatur, Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Severin Šali in Jože Šmit, ter predstavimo še najnovejše prevode, ki so nastali v okviru pesnikovega jubileja.

Aco Šopov sodi med makedonske pesnike, ki so v 20. stoletju, predvsem v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih, doživeli največ prevodov v slovenščino. Poleg nedvomne kakovosti njegovega pesniškega opusa, ki so jo prepoznali posamezni ključni makedonsko-slovenski medkulturni posredniki, je temu najbrž botrovala tudi kulturna politika v tem obdobju v okviru skupne države SFRJ, oziroma t. i. medrepubliško sodelovanje na področju založniške dejavnosti, ki je vzpodbujalo in podpiralo vzajemno prevajanje reprezentativnih avtorjev iz vseh republik. V tem obdobju so poezijo največkrat prevajali pesniki.

Tudi Šopov je bil književni prevajalec, med njegovimi prvimi knjižnimi prevodi je prav slovenska poezija, in sicer Župančičev Ciciban. Prevod je izšel leta 1951, brale pa so ga številne generacije kot obvezno čtivo v prvem ali drugem razredu osnovne šole.

Slovenski prevodi poezije Aca Šopova so objavljeni v vseh treh antologijah makedonske poezije, leta 1957 pa je izšla tudi njegova samostojna pesniška zbirka Zlij se s tišino. Spremno besedo je napisal Fran Petrè, ki je bil med prvimi osmimi profesorji na Filozofski fakulteti v Skopju, ustanovljeni leta 1946, kjer je predaval zgodovino slovenske, hrvaške in srbske književnosti. Petrè je sestavil in leta 1948 objavil tudi prvo antologijo makedonske poezije v slovenščini in k prevajanu privabil najvidnejše slovenske pesnike. Izšla je kar v 2500 izvodih in v njej sta dve zgodnji pesmi Aca Šopova: »Oči« in »Istranka« v prevodu Bogomila Faturja, dediča simbolizma in ekspresionizma, ki je k prevajanju najbrž pristopil na podlagi osebne afinitete in v skladu z lastno poetiko (Novak-Popov 2000: 263).

Devet let pozneje je v slovenščini izšla tudi samostojna zbirka Zlij se s tišino, ki jo je v celoti prevedel Ivan Minatti. To je obenem prva zbirka makedonskega avtorja v slovenščini in prvi knjižni prevod poezije Šopova. Zbirka vsebuje vse pesmi iz izvirnika, dodanih pa je še osem pesmi iz prejšnjih zbirk. Petrè je v spremni besedi z naslovom »Makedonski pesnik« izpostavil pesmi »Istranka« in »Jesenice« zaradi njunega slovenskega konteksta, v glavnini pa je predstavil makedonski literarni kontekst, v katerem se je pojavilo in razvijalo pesništvo Šopova, da bi slovenskemu bralcu pojasnil obrat v avtorjevi poetiki, ki je zaznamoval to zbirko: »Na svoji lastni razvojni poti in razvojni poti mlade makedonske poezije je pesnik prišel do spoznanja, da je vir resničnega umetniškega navdiha stopnjevano individualno doživljanje. Namesto velikih kolektivnih idej in gibal stopa v ospredje intimno čustvo, ki odkriva ljudi v njihovih neposrednih, vsakodnevnih odnosih. Prve zbirke so prikazovale Šopova borca in ideologa, teh 34 pesmi odkriva njegovo človeško stran. Pesnik je krenil s temi izpovedmi na pot prave lirike.« (Petrè 1957: 72).

Pesem »Prevara« iz zbirke Zlij se s tišino je leta 1963 objavljena tudi v deveti številki revije Ciciban, tokrat z naslovom »Uspavanka« in s čudovito ilustracijo Marlenke Stupica, ene najplodnejših slovenskih slikark in ilustratork. Zanimivo je, da makedonska literarna veda Šopova (še) ni obravnavala kot pesnika za otroke.

Istega leta, ko je bila v Cicibanu objavljena pesem »Uspavanka«, je izšla druga antologija makedonske poezije z naslovom Sodobna makedonska poezija. Sestavil jo je Aleksandar Spasov (predavatelj slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Skopju), prevedel pa Ivan Minatti. Vsebuje deset pesmi Aca Šopova: pet iz zbirke Zlij se s tišino in pet novih iz zbirk Veter nosi lepo vreme ter Nebivanje. Na zadnji strani se je prevajalec v kratkem zapisu zahvalil avtorju antologije in Blažetu Ristovskemu, takratnemu (in hkrati prvemu) lektorju makedonskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pri katerem se je učil makedonsko: »Na kraju te lepe, a težavne naloge – saj je bilo treba večino pesmi prevesti v čimkrajšem času, če naj bi antologija v resnici bila prerez današnje makedonske poezije, bi se rad zahvalil tovarišema dr. Aleksandru Spasovu, sestavljalcu antologije in prof. Blažetu Ristovskemu, lektorju za makedonsko književnost na ljubljanski Univerzi, ki sta mi požrtvovalno in nesebično svetovala pri prevajanju.« (Minatti v Спасов 1963: 165).

1976 je izšla še tretja antologija z naslovom Pesmi. Sestavil jo je Georgi Stalev, pesmi Aca Šopova pa so prevedli kar trije prevajalci. Petnajst pesmi je prevedel Minatti (od tega jih je šest iz zbirke Zlij se s tišino, dve iz prejšnje antologije, novi prevodi pa so iz zbirke Nebivanje, med njimi tudi naslovna pesem, ki jo je prevedel kot Brezupnost), Severin Šali je iz zbirke Nebivanje prevedel deset pesmi iz cikla »Prošnje mojega telesa« iz zbirke Nebivanje (prvo in zadnjo pesem iz tega cikla je prevedel Minatti), Jože Šmit pa je iz te zbirke prevedel pesem »Tam spodaj je težka kri«, polega tega pa še tri pesmi iz zbirke Videc, ki gleda v pepel in eno iz zbirke Pesem črne žene. Vsi prevajalci so odlično razumeli poetiko Aca Šopova in uspeli ustrezno preoblikovati njegov sublimen izraz ter tako slovenskim bralcem približati poezijo enega najpomembnejših makedonskih pesnikov.

Eno pesem Aca šopova je prevedel tudi Ciril Zlobec. To je »Partizanska pomlad« iz zbirke Z našimi rokami, ki je pravzaprav skrajšana različica oziroma prvi del pesnitve »Kratovo«, objavljene že v prvencu Pesmi. Prevod je izšel v časopisih Borec (Ljubljana, št. 6, 1958, str. 250) in Delo (Ljubljana, št. 1, 1. 1. 1961, str. 2). Zlobčev prevod in priredbo je za moški pevski zbor uglasbil zborovski skladatelj Viktor Mihelčič, partitura pa je leta 1998 izšla v zborniku Pa da bi znal, bi vam zapel: zbrana dela.

Iz bogatega opusa Aca Šopova je bilo v slovenščino prevedenih okrog 60 pesmi iz vseh zbirk razen satirične Top-univerzum in zadnje Drevo na hribu, objavljene pa so bile razmeroma kmalu po izidih izvirnikov, včasih celo sošasno. Zadnji prevodi pa so izšli v antologiji Staleva leta 1976.

Januarja 1977 se je Šopov nahajal v ljubljanskem Kliničnem centru, na oddelku za kardiologijo, v sobi št. 10, kot je navedel novinar Bogdan Pogačnik, ki je 28. 1. 1977 v Delu objavil intervju s pesnikom z naslovom »Pesniški sobratje«. V njem je Šopov odkrito in iskreno spregovoril o svoji bolezni, o ustvarjalnih načrtih (da bo naslednje zbrika posvečena njegovemu rojstnemu Štipu in otroštvu), o Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, literarnih nagradah ter položaju makedonskega pesnika v svetu. Na Pogačnikovo vprašanje, ali bo ostal zvest poeziji, je odgovoril: »Prav gotovo, saj za kako sedlanje drugam je zdaj že prepozno, ker sem za to že prestar,« na vprašanje, kaj mu pomeni poezija, pa: »Skoraj da ne vem, čeprav to delam že trideset let. Zdi se mi pa, da mi je smisel življenja.« (Šopov v Pogačnik 1977).

Od tega intervjuja in zadnje antologije s slovenskimi prevodi pesmi Šopova je minilo skoraj pol stoletja. Januarja 2023 pa se je v okviru pesnikovega jubileja pod pokroviteljstvom predsednika Republike Severne Makedonije in v sodelovanju z Unescom odvila Tretja zimska šola mednarodnega seminarja za makedonski jezik, literaturo in kulturo pri Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer so nastali novi prevodi: pesmi iz zadnje zbirke, nekaj pomembješih doslej neprevedenih pesmi iz prejšnjih zbirk in tudi novi prevodi že prevedenih pesmi. Pesmi smo prevedle Sonja Cekova Stojanoska, Maja Kovač in Namita Subiotto, naši prevodi so izšli v seminarskem zborniku ШОПОВ на 11 јазици: зборник на преводите на семинаристите на Третата зимска школа на Меѓународниот семинар за македонски јазик, литература и култура при Универзитетот „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје (Скопје, 23 – 28 јануари 2023 година), večino pa smo jih vključili tudi v pričujoči dvojezični izbor Златен круг на времето = Zlati krog časa, pospremljen s čudovitimi likovnimi deli Bogeta Dimovskega.

V izbor so vključene pesmi iz vseh avtorskih zbirk (ena pesem iz zbirke Top-univerzum je zaradi njenih specifik umeščena samo v predgovor), razporejene pa so v cikle, kot jih je predlagala pesnikova hčerka Jasmina Šopova, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi imetnikom avtorskih pravic za predhodno objavljene prevode, da so pravice za to izdajo prijazno odstopili založniku.

_______________

Literatura

• Клетников, Ефтим, 1985: Меѓу сетилното и езотеричното. Орион. Скопје: Наша книга. 7−37. Меѓу сетилното и езотеричното – Клетников | Aco Šopov – Poesis (acosopov.com)
• Радановиќ, Ненад, 1978: Ацо Шопов: Границите на слободата се граници на поетското творештво. Ацо Шопов: Границите на слободата се граници на поетското творештво – Интервју, 1978 | Aco Šopov – Poesis (acosopov.com)
• Спасов, Александар, 1998: Фран Петрѐ. Македонско – словенечки книжевно – културни релации, Скопје: МАНУ. 109–113.
• Субиото, Намита, 2004: Поезијата на Ацо Шопов во Словенија. XXX Научна конференција на XXXVI меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура (Охрид, 11-13 август 2003 г.), Универзитет „Св. Кирил и Методиј”. Скопје: Меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура. 585–592.
• Чукалиев, Ордан и др. (Ур.), 2023: ШОПОВ на 11 јазици: зборник на преводите на семинаристите на Третата зимска школа на Меѓународниот семинар за македонски јазик, литература и култура при Универзитетот „Св. Кирил и Методиј“ во Скопје (Скопје, 23–28 јануари 2023 година). Скопје: Универзитет „Св. Кирил и Методиј“. https:// www.ukim.edu.mk/dokumenti_m/Zbornik_Ssopov_ na_11_jazici.pdf

—

• Kosmač, Ciril in Kreft, Bratko, 1967: Recenzija za imenovanje Aca Šopova za člana Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 20. julija 1967. https://www.acosopov.com/citalnica/literarniportreti/sopov-kosmac-kreft?lang=sl Mihelčič, Viktor, 1998: Pa da bi znal, bi vam zapel: zbrana dela. Ur. Marjan Ribič. Kamnik: Zveza kulturnih organizacij občine. 96–97.
• Novak-Popov, Irena, 2000: Sodobna makedonska poezija v slovenskih prevodih. Македонско-словенечки научен собир (јазичните, литературните и културните релации меѓу Македонија и Словенија, Охрид, 22−23 август 1997). Ур. Нада Петковска, Људмил Спасов. Скопје: Филолошкиот факултет „Блаже Конески“. 261–286.
• Petre, Fran, 1948: Makedonska poezija. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod. Petre, Fran, 1957: Makedonski pesnik. Zlij se s tišino. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 67–73. https://www.acosopov.com/citalnica/vazna-jeizprememba?lang=sl
• Pogačnik, Bogdan, 1977: Pesniški sobratje. Delo. Ljubljana, 28. 1. 1977. 9. https://www.dlib.si/listalnik/ URN_NBN_SI_doc-ZBY71F18/9/index.html#zoom=z
• Spasov, Aleksandar, 1963 (Ur.): Sodobna makedonska poezija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Stalev, Georgi (Ur.), 1976: Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Stefanija, Dragi, 1982: Večni počitek večnega pesnika. Naši razgledi, priloga Razgledi po domovini, 28. maja 1982. 303.
• Šopov, Aco, 1957: Zlij se s tišino. Prev. Ivan Minatti. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Šopov, Aco, 1961: Partizanska pomlad. Prev. Ciril Zlobec. Delo, Ljubljana, 1. 1. 1961. 2. www.dlib.si/listalnik/URN_ NBN_SI_doc-VTE3YC2L/2/index.html
• Šopov, Aco, 1963: Uspavanka. Prev. Ivan Minatti. Ciciban, št. 9. 235.

_________________
* Spremna beseda k pesniški zbirki Златен круг на времето = Zlati krog časa.

Drugi literarni portreti v slovenščini